36. člen ZSS
Oceno sodniške službe pošlje personalni svet pisno in zaupno ocenjevanemu sodniku in predsedniku sodišča, na katerem sodnik opravlja sodniško službo, oceno za sodnika, ki je predsednik sodišča, predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, za sodnika, ki je dodeljen po 71. členu tega zakona, pa predstojniku organa. Če je ocena sodniške službe izdelana na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča višje stopnje ali ministra, pristojnega za pravosodje, se pošlje pisno in zaupno tudi vlagatelju te zahteve iz prvega odstavka 31. člena tega zakona. Ocenjevani sodnik, predsednik sodišča ali predstojnik organa, ki se z oceno ne strinja, se lahko pritoži v osmih dneh pri personalnem svetu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 35. člena tega zakona, personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pritožbo zavrne, oceno spremeni ali pa jo razveljavi in zahteva od personalnega sveta višjega sodišča ponovno izdelavo ocene. O pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 35. člena tega zakona odloča personalni svet Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z večino glasov vseh članov. Po ponovni obravnavi ocene personalni svet oceno spremeni ali pa pritožbo zavrne. Kadar je ocena v skladu s prvim odstavkom tega člena poslana tudi vlagatelju zahteve in ta nima možnosti pritožbe po drugem odstavku tega člena, lahko od personalnega sveta Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obrazloženo zahteva, da preveri utemeljenost ocene sodniške službe. V zvezi z reševanjem zahteve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega člena glede pritožbe zoper oceno.
- VSRS Sodba U 6/2022-11Vrhovno sodišče RS · 2022
V odločbi U 3/2022 z dne 30. 9. 2022 se je Vrhovno sodišče soočilo s stališči iz prejšnjih odločb in je od njih odstopilo z zelo obsežno obrazložitvijo. Poudarilo je, da ZSS v pogledu pričakovane strokovne usposobljenosti, uspešnosti pri obvladovanju izzivov sojenja in osebnostnih lastnosti ne razlikuje med višjim sodnikom, ki je ta naziv pridobil z napredovanjem na neposredno višje sodniško mesto, in višjim sodnikom, ki je ta naziv pridobil z napredovanjem na istem sodniškem mestu. Zato je potrdilo stališče, da mora pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS Sodni svet odgovoriti na vprašanje, ali bi sodnik, če bi se prijavil na razpis za prosto sodniško mesto z višjim sodniškim nazivom lahko uspel, oziroma oceniti, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti in delovnih sposobnosti. Vrhovno sodišče je tako že v zadevi U 3/2022 in nato tudi v zadevi U 4/2022 z dne 13. 9. 2022 odločilo, da je zato utemeljeno stopnjevanje zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku pri napredovanju v višji sodniški naziv, in da zato ni v nasprotju z namenom 34a. člena ZSS stališče So
- VSRS Sodba U 1/2022-8Vrhovno sodišče RS · 2022
Napredovanje na položaj svetnika je vezano na napredovalno obdobje.
- VSRS Sodba X Ips 404/2014Vrhovno sodišče RS · 2015
Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, je strokovno opravilo. Zato pritožba zoper oceno, kljub takemu poimenovanju, ne pomeni pravnega sredstva zoper sprejeto oblastveno odločitev, ampak za sredstvo uresničevanja strankine pravice, da se že v fazi dokončnega oblikovanja strokovnega mnenja o njenem delu (in še preden bo na podlagi ocene izdana odločba) opredeli do ugotovitev personalnega sveta, s katerimi se ne strinja, in do vrednotenja teh ugotovitev, ki mu nasprotuje. Ker torej v zakonu predvidena posledica (prenehanje sodniške funkcije) nastopi šele s potrditvijo ocene, pomeni, da je šele s to odločitvijo lahko poseženo v sodnikov pravni položaj. Zato je zoper odločbo sodnega sveta kot zunanjem izrazu te odločitve dopustno sodno varstvo (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz tega tudi izhaja, da ocena sodniške službe sama zase, četudi potrjena s strani personalnega sveta Vrhovnega sodišča, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Sodni svet mora preizkusiti, ali so bili pri izdelavi ocene upoštevani vsi zakonski kriteriji tako, da so bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katere primeroma napotuje 29. člen ZSS v okviru posameznega od
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 10. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba U 6/2022-11Vrhovno sodišče RS · 4. 10. 2022
V odločbi U 3/2022 z dne 30. 9. 2022 se je Vrhovno sodišče soočilo s stališči iz prejšnjih odločb in je od njih odstopilo z zelo obsežno obrazložitvijo. Poudarilo je, da ZSS v pogledu pričakovane strokovne usposobljenosti, uspešnosti pri obvladovanju izzivov sojenja in osebnostnih lastnosti ne razlikuje med višjim sodnikom, ki je ta naziv pridobil z napredovanjem na neposredno višje sodniško mesto, in višjim sodnikom, ki je ta naziv pridobil z napredovanjem na istem sodniškem mestu. Zato je potrdilo stališče, da mora pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS Sodni svet odgovoriti na vprašanje, ali bi sodnik, če bi se prijavil na razpis za prosto sodniško mesto z višjim sodniškim nazivom lahko uspel, oziroma oceniti, ali obstaja pozitivna prognoza sodnikovega kariernega napredka v smislu strokovnosti in delovnih sposobnosti. Vrhovno sodišče je tako že v zadevi U 3/2022 in nato tudi v zadevi U 4/2022 z dne 13. 9. 2022 odločilo, da je zato utemeljeno stopnjevanje zahtev po odstopanju od povprečja primerljive skupine sodnikov do meje, ki omogoča uspeh v izbirnem postopku pri napredovanju v višji sodniški naziv, in da zato ni v nasprotju z namenom 34a. člena ZSS stališče So
- VSRS Sodba U 1/2022-8Vrhovno sodišče RS · 11. 4. 2022
Napredovanje na položaj svetnika je vezano na napredovalno obdobje.
- VSRS Sodba X Ips 404/2014Vrhovno sodišče RS · 10. 12. 2015
Ocena sodniške službe, ki jo izdela personalni svet, je strokovno opravilo. Zato pritožba zoper oceno, kljub takemu poimenovanju, ne pomeni pravnega sredstva zoper sprejeto oblastveno odločitev, ampak za sredstvo uresničevanja strankine pravice, da se že v fazi dokončnega oblikovanja strokovnega mnenja o njenem delu (in še preden bo na podlagi ocene izdana odločba) opredeli do ugotovitev personalnega sveta, s katerimi se ne strinja, in do vrednotenja teh ugotovitev, ki mu nasprotuje. Ker torej v zakonu predvidena posledica (prenehanje sodniške funkcije) nastopi šele s potrditvijo ocene, pomeni, da je šele s to odločitvijo lahko poseženo v sodnikov pravni položaj. Zato je zoper odločbo sodnega sveta kot zunanjem izrazu te odločitve dopustno sodno varstvo (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Iz tega tudi izhaja, da ocena sodniške službe sama zase, četudi potrjena s strani personalnega sveta Vrhovnega sodišča, ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Sodni svet mora preizkusiti, ali so bili pri izdelavi ocene upoštevani vsi zakonski kriteriji tako, da so bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katere primeroma napotuje 29. člen ZSS v okviru posameznega od
- UPRS sodba in sklep U 2725/2006Upravno sodišče RS · 21. 12. 2006besedilo 2002–2013
Sodnik nima pravice do dostopa do sodišča oziroma sodnega varstva ter pravnega sredstva zoper oceno o sodniški službi in sklep Personalnega sodišča Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper oceno o sodniški službi, kadar je v oceni sodniške službe ugotovljeno, da sodnik ne ustreza sodniški službi. Namen določbe 6. alineje 1. odstavka 28. člena ZS ni v tem, da bi Sodni svet odločal o zatrjevani kršitvi sodnikove zakonske pravice, ki naj bi jo pred tem storil Sodni svet pri odločanju o pritožbi sodnice zaradi zatrjevanih kršitev zakonskih pravic v postopku ocenjevanja sodniške službe.
- VSRS Sodba I Up 660/2003Vrhovno sodišče RS · 12. 4. 2006besedilo 2002–2013
Potrditev negativne ocene sodniške službe ni vsebinska odločitev Sodnega sveta in zato v njegovi odločbi ni treba napisati vsebinskih razlogov za potrditev take ocene, ki pomeni hkrati tudi prenehanje sodniške funkcije. Vsebinska odločitev je v pristojnosti personalnega sveta, s potrditvijo take ocene pa Sodni svet presodi zakonitost sprejema te ocene.
- VSRS Sodba U 5/2003Vrhovno sodišče RS · 1. 12. 2004besedilo 2002–2013
Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.
- VSRS Sklep I Up 7/2002Vrhovno sodišče RS · 18. 7. 2002besedilo 1994–2002
Sodnik v upravnem sporu nima samostojnega varstva niti zoper oceno sodniške službe, ki jo je podal personalni svet, niti zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru zoper to oceno. Z navedenima aktoma še ni bilo odločeno o kaki pravici. 2. točka 10. člena (1. odstavek) ZUS ne določa pristojnosti Vrhovnega sodišča RS za tovrstne spore.
- VSRS Sodba U 44/98Vrhovno sodišče RS · 31. 5. 2000besedilo 1994–2002
Kršitev določbe 36. člena ZSS, ko Personalna komisija DT ni poslala kandidatom ocene njihovega tožilskega dela, ni bistvena za odločitev o stvari, saj komisija ni poslala ocene nobenemu kandidatu, za vse kandidate pa je ugotovila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje tožilske službe, kar glede na razpisano mesto v skladu s 3. točko 32. člena ZSS pomeni, da izpolnjujejo pogoje za napredovanje.