17.a člen ZS
Na oglasni deski in na spletni strani sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se zaradi zagotavljanja javnosti sojenja, izpolnjevanja obveznosti iz drugih zakonov ter obveščanja javnosti in medijev objavi:
- razporeditev sodnikov po določbi 14. člena tega zakona;
- pravila dodeljevanja zadev po določbah tega poglavja in sodnega reda;
- razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena;
- druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;
- druge podatke, za katere tako določa zakon ali sodni red. Razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, obsega:
- opravilno številko in vrsto zadeve;
- datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke;
- podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o kateri se obveščajo stranke;
- osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo;
- osebno ime stranke v postopku. Podrobnejša pravila za objavo podatkov na sodni deski se določijo v sodnem redu. Oglasna deska je deska primerne velikosti, pritrjena na steno sodišča, ki je dostopna javnosti. Podatki na njej se lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti. Če se podatki, objavljeni na oglasni deski, in na spletni strani sodišča razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na oglasni deski. Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraza »oglasna deska« oziroma »deska«, če se nanašata na sodno desko, pomenita sodno desko.
- VSL Sodba II Kp 53889/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Temeljni namen instituta krajevne pristojnosti je smiselnost in ekonomičnost izvedbe kazenskega postopka, saj se domneva, da se bo postopek lahko najbolj učinkovito izvedel pred tistim sodiščem, ki je najbližje kraju kaznivega dejanja, storilčevemu prebivališču, ali subsidiarno, pred katerim so že bila opravljena določena procesna dejanja. Prvenstveni namen določbe drugega odstavka 23. člena Ustave je onemogočiti diskrecijski vpliv sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamični zadevi. Jasno je, da se institut zakonitega sodnika nanaša na izbiro posameznega in konkretnega sodnika, ki bo izvrševal funkcijo sojenja v določeni zadevi, in zato sam po sebi ni neposredno odvisen od določitve krajevno pristojnega sodišča. Ustava s pravico do nedotakljivosti stanovanja ne varuje stanovanja kot objekta, temveč varuje posameznikovo zasebnost v tem prostoru. Zato je logično, da pri hišni preiskavi ne bo navzoč lastnik stanovanja, temveč v prvi vrsti tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega. To pa je dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov, ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik. Socialna varnost ni razpo
- UPRS sodba I U 1584/2011Upravno sodišče RS · 2012
V predmetni zadevi je prosilec zahteval podatke v zvezi z zakonskim sporom in po določbi 407. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 17.b člena ZS) je v zakonskih sporih javnost izključena. Z metodo razlage predpisa argumentum a simili ad simile sodišče pride do sklepa, če je podatek o razpisu prvega naroka podatek, ki spada v okvir javnosti sojenja, pod pogojem, da javnost ni izključena, potem tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva na sodišče spada med podatke v okviru javnosti sojenja; vendar ker je javnost v zakonskih sporih izključena, po zakonu ne sme biti dostopen javnosti tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva v postopku razveze zakonske skupnosti.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 3. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Kp 53889/2014Višje sodišče v Ljubljani · 21. 3. 2023
Temeljni namen instituta krajevne pristojnosti je smiselnost in ekonomičnost izvedbe kazenskega postopka, saj se domneva, da se bo postopek lahko najbolj učinkovito izvedel pred tistim sodiščem, ki je najbližje kraju kaznivega dejanja, storilčevemu prebivališču, ali subsidiarno, pred katerim so že bila opravljena določena procesna dejanja. Prvenstveni namen določbe drugega odstavka 23. člena Ustave je onemogočiti diskrecijski vpliv sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamični zadevi. Jasno je, da se institut zakonitega sodnika nanaša na izbiro posameznega in konkretnega sodnika, ki bo izvrševal funkcijo sojenja v določeni zadevi, in zato sam po sebi ni neposredno odvisen od določitve krajevno pristojnega sodišča. Ustava s pravico do nedotakljivosti stanovanja ne varuje stanovanja kot objekta, temveč varuje posameznikovo zasebnost v tem prostoru. Zato je logično, da pri hišni preiskavi ne bo navzoč lastnik stanovanja, temveč v prvi vrsti tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega. To pa je dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov, ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik. Socialna varnost ni razpo
- UPRS sodba I U 1584/2011Upravno sodišče RS · 18. 1. 2012besedilo 2008–2013
V predmetni zadevi je prosilec zahteval podatke v zvezi z zakonskim sporom in po določbi 407. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 17.b člena ZS) je v zakonskih sporih javnost izključena. Z metodo razlage predpisa argumentum a simili ad simile sodišče pride do sklepa, če je podatek o razpisu prvega naroka podatek, ki spada v okvir javnosti sojenja, pod pogojem, da javnost ni izključena, potem tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva na sodišče spada med podatke v okviru javnosti sojenja; vendar ker je javnost v zakonskih sporih izključena, po zakonu ne sme biti dostopen javnosti tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva v postopku razveze zakonske skupnosti.