41.a člen ZSReg

Prepoved poslabšanja pravnega položaja upnikov je eno izmed načel statusnih preoblikovanj. To načelo predstavlja tudi vodilo pri razlagi določbe prvega odstavka 636. člena ZGD-1. Po navedeni določbi so vse obveznosti družbe, ki so nastale do vpisa delitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, in sicer vsaka do višine vrednosti premoženja, ki je bilo dodeljeno v delitvenem načrtu, zmanjšano za obveznosti, ki so ji bile dodeljene v delitvenem načrtu.

Če tožeča stranka v dosedanjem postopku ni dokazala, da je družbenica prvotoženke (oziroma ni zatrjevala, da bi na določeni pravni podlagi imela pravico do poslovnega deleža v tej družbi) in ni aktivno legitimirana za 1. tožbeni zahtevek, to ne pomeni, da velja enako za 2. in 3. tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi pa bi vsaj teoretično bilo možno ugotoviti ničnost posameznih vpisov v sodni register. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča o nujni povezanosti tožbenih zahtevkov. Za 2. in 3. tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa drugi odstavek 41. člena ZSReg omogoča, da lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno ponavlja njene trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe o neveljavnosti vpisa v sodni register, podanem pravnem interesu v zadevi (da gre za bypass družbo, da se z dejanji tožencev zmanjšujejo njene koristi v lastni družbi, da ji povzročata škodo, da gre za nedopustnost, nemoralnost, nasprotje s prisilnimi predpisi) in da je bil nakup poslovnega deleža drugotoženca fiktiven. Sodišče prve stopnje ni presojalo verjetnosti obstoja terjatve tožeče st

Tožnik kot fizična oseba toži toženo stranko enoosebno družbo, v kateri je hkrati edini družbenik in edini zakoniti zastopnik. V takem sporu toženo družbo praviloma zastopa poslovodja. Ker pa je tožnik "formalni" poslovodja družbe, čeprav to zanika, je ne more zastopati v sporu. Tedaj izjemoma v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1 o zastopanju družbe v sodnem postopku proti poslovodji odločajo družbeniki. Vendar je edini "formalni" družbenik tožene stranke prav tako tožnik. Zato je v stalni koliziji interesov s toženo stranko. Tožnik ni predlagal kolizijskega zastopnika in sodišče prve stopnje ga ni postavilo. Vendar četudi bi ga in ta iz kakršnegakoli razloga ne bi odgovoril na tožbo, sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker bi lahko prihajalo do izsiljevanj, špekulacij ter dogovarjanj med osebami, udeleženimi v postopku. V sodnem postopku mora imeti zastopnik resen interes zastopati stranko. Zgolj navidezen interes bi pomenil zlorabo pravice do izjave. Zato je praviloma v našem pravu šteti za nedopustno zamudno sodbo v primeru ničnosti zahtevkov.

Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.

Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.