42. člen ZSReg

Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.

Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna. Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.

Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več. Poleg tega tožeči stranki z vpisi, ki so predmet zahtevka, ni bila dana oz. odvzeta nobena materialna pravica. Sodišče niti v registrskem niti v tem postopku ne more presojati veljavnosti, pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb, izdanih v drugih sodnih postopkih. Veljavnost sodne odločbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana.

41. člen ZSreg določa le na splošno, da se lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, ker pri tem ne navaja, katere vpise (to je ali zgolj vpis subjekta ali tudi posameznih podatkov) se lahko izpodbija. Dikcija tega določila je takšna, kot je uporabljena v določbi o postopku s pritožbo po 36. členu ZSreg, po kateri pa glede na predhodno določilo 35. člena ZSreg ne more biti sporno, da se lahko s pritožbo pobija vpis vseh podatkov, kadar so morali biti istočasno vpisani, sicer pa le vpisi posameznih podatkov (ki so po določilu prvega odstavka 35. člena ZSreg vsak zase predmet odločitve). Navedena ugotovitev zato ne daje podlage za v ZVZ zastopano sklepanje, da je tožba oziroma sodna pot nedovoljena, kadar je sporna veljavnost (ničnost) le posameznih podatkov vpisa (in torej ne vpis celega subjekta). Po stališču ZVZ je bila toženkina pripoznava zahtevka v tej zadevi v nasprotju z določilom 41. člena ZSreg, ki da je kogentne narave. Ta določba (o ničnostni tožbi) se nahaja v poglavju, ki ureja postopek vpisa v sodni register, predmet Zakona o sodnem registru po določbah drugega odstavka 44. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. list RS, št. 30/93 in 29/9

Z ukrepi zavarovanja nudi zakon o izvršilnem postopku možnost, da upnik zavaruje bodočo izvršbo in sicer do takrat, ko bo imel izvršilni naslov. Zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register pa ni takšen izvršilni naslov zato, ker pomeni realizacija sodbe z ugotovljeno ničnostjo vpisa - likvidacijo subjekta, ki jo izvede sodišče po uradni dolžnosti v skladu z 42. členom zakona o sodnem registru.

Za tožečo stranko ugoden razplet postopka na podlagi tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register tožene stranke, nujno pripelje do enakega rezultata, kot že začeti likvidacijski postopek nad njo, zaradi česar tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.

Terjatev (denarna ali nedenarna), katere zavarovanje je zahtevano s predlogom za začasno odredbo, mora biti vsaj toliko določna, da je mogoče preveriti verjetnost njenega obstoja in določiti rok za opravičbo začasne odredbe. Posledica sodbe o ugotovitvi ničnosti akta o ustanovitvi delniške družbe ni njena likvidacija, ampak je ničnosti tega akta lahko samo podlaga za tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register in šele sodbi, s katero bi bilo ugodeno takemu tožbenemu zahtevku, sledi likvidacija. Lastniki in delavci nimajo pravice do ugovora zoper začasno odredbo, s katero je delniški družbi prepovedano razpolaganje z dobičkom za delitev dividend in plač.

Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.