93. člen ZSDU

Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju, imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivati na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov.

Z oblikami sodelovanja delavcev pri upravljanju imajo delavci oziroma Svet delavcev možnost vplivali na odločitve delodajalca. Tudi če slednji ni upošteval zakonskih določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ne more Svet delavcev vplivati na odločitve delničarjev, ki so na skupščini glasovali za sklepe, ki se z izpodbijanim sklepom vpisujejo v sodni register. S temi sklepi so dali delničarji zgolj pravni okvir za statusno spremembo v družbi. Kako jo bo delodajalec udejanjil in kaj bo to pomenilo za delavce, je stvar nadaljnjih postopkov. Če je sodišče prve stopnje udeležencu priznalo status in mu poslalo dokumentacijo predlagatelja, bi mu moralo dati jasno navodilo, ali mu jo pošilja v vednost, se pravi da ne pričakuje odgovora, ali da mu jo pošilja v odgovor. Če to drugo, bi mu moralo dati primeren rok in na ta način zagotoviti kontradiktornost postopka.

1. Tako svet delavcev kot sindikati so sodelovali v postopku sprejemanja programa razreševanja presežnih delavcev in podali stališča in pripombe glede programa, zato je program tožene stranke sprejet zakonito. Program razreševanja presežnih delavcev ne predstavlja odločitve, za katero bi delodajalec moral pridobiti soglasje sveta delavcev (89/1 člena ZSDU, 93. člen ZSDU), vendar pa mora pred sprejemom programa s svetom delavcev opraviti skupno posvetovanje (5. alinea 1. odstavka 94. člena ZSDU), kar je bilo v konkretnem primeru storjeno. 2. Če se obseg dela na določenem delovnem mesto zmanjša v takem obsegu, da ga je mogoče opraviti z manjšim številom delavcev in celo združiti posamezne enote, je izkazana utemeljenost odpovednega razloga za odpoved PZ. 3. Če gre za odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, se ne uporabljajo določbe ZDR, ki se nanašajo na individualno odpoved PZ iz poslovnega razloga. Zato se v primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določila 3. in 5. odstavka 88. člena ZDR.

1. Ker je bilo jasno, da z vstopom v EU delo špediterjev oi 1.5.2004 ne bo več potrebno, so jim bile PZ zakonito odpovedane. Glede na to, da je bil vstop v EU gotov, so bile PZ zakonito odpovedane že prej (tožnici decembra 2003), saj je bil v trenutku odpovedi PZ zaradi gotovih bodočih sprememb poslovni razlog izkazan. 2. Če gre za odpoved PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, se ne uporabljajo določbe, ki urejajo individualno redno odpoved PZ iz poslovnega razloga. Zato odpoved ni nezakonita, če delodajalec ni postopal po 88/3 členu ZDR, saj so možni ukrepi za preprečitev in omejitev števila odpovedi in omilitev škodljivih posledic obvezna vsebina programa (2. odstavek 97. člena ZDR). 3. V primeru odpovedi PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev se mora delodajalec posvetovati s svetom delavcev (5.alinea 1. odstavka 94. člena ZSDU), ni pa potrebno, da pridobi soglasje sveta delavcev (89/1 člen ZSDU 93. člen ZSDU) k programu razreševanja presežnih delavcev. 4. Delodajalec se mora predhodno, z namenom da doseže sporazum, posvetovati s sindikati pri delodajalcu in mora sindikatom<br/