35. člen ZVO
(izjemni ukrepi)
(1)Ministrstvo skladno z načelom obveznega ukrepanja ob ekoloških nesrečah ali poškodbah okolja odredi povzročitelju ali pristojni službi obvezno sanacijo, vzpostavitev novega ali nadomestitev prejšnjega stanja, nujno intervencijo in uvedbo izjemnih ukrepov za varovanje, in sicer v soglasju z ministrom, pristojnim za varovanje posamezne naravne dobrine, in ministrom, pristojnim za zdravstvo, o uporabi ukrepov za zaščito in reševanje pa tudi v soglasju z ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje.
(2)Če povzročitelju obremenitve okolja v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v okolje ni bila določena odškodnina za razvrednotenje ali nevarnost za okolje, izpolnjena pa so merila iz drugega odstavka 78. člena tega zakona, mu ministrstvo na zahtevo prizadetih oseb naloži obveznost priprave gradiva iz 6. točke prvega odstavka 56. člena tega zakona, na podlagi njegove presoje pa tudi obveznost sklenitve pogodbe iz tretjega odstavka 78. člena tega zakona.
(3)Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi ob spremembi meril iz drugega odstavka 78. člena tega zakona.
- VSRS Sodba I Up 1087/2006Vrhovno sodišče RS · 2008
Poročilo o vplivih na okolje je podlaga za določitev upravičencev do odškodnine za razvrednotenje okolja; če v že začetih postopkih investitor ne privoli v presojo vplivov po določbah ZVO, pristojni organ od njega ne more zahtevati predložitev poročila, niti izdano dovoljenje ni nično, če mu ni priložen dokaz iz 3. odstavka 78. člena ZVO.
- VSL sklep I Cp 1753/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2005
Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega vodovoda oporečna.
- VSRS Sodba II Ips 580/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Postavitev koridorja in daljnovoda na tožničini nepremičnini predstavlja prav tak poseg, kot ga ima v mislih prvi odstavek 78. člena ZVO. Nesprejem v drugem odstavku istega člena predvidenega podzakonskega predpisa pomeni delno zakonsko praznino. Nižji sodišči sta pri določitvi odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine ravnali v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena ZS. Upoštevali sta merila, ki veljajo pri določanju odškodnine za zmanjšano vrednost nepremičnine v drugih podobnih primerih iz obligacijskega prava in se pri tem oprli na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca gradbene stroke. Tako sta ne samo smeli, ampak tudi morali storiti, ker ne smeta odkloniti sodnega varstva (drugi odstavek 2. člena ZPP) in ker morata v konkretni zadevi napolniti tudi eventuelno pravno praznino (drugi odstavek 3. člena ZS). Zato tako ravnanje sodišča ne pomeni zatrjevane kršitve načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast iz drugega odstavka 3. člena URS.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 1087/2006Vrhovno sodišče RS · 13. 11. 2008
Poročilo o vplivih na okolje je podlaga za določitev upravičencev do odškodnine za razvrednotenje okolja; če v že začetih postopkih investitor ne privoli v presojo vplivov po določbah ZVO, pristojni organ od njega ne more zahtevati predložitev poročila, niti izdano dovoljenje ni nično, če mu ni priložen dokaz iz 3. odstavka 78. člena ZVO.
- VSL sklep I Cp 1753/2004Višje sodišče v Ljubljani · 11. 5. 2005
Po Zakonu o vodah lahko fizična oseba pridobi pravico do rabe vode s pravnomočnim vodnogospodarskim dovoljenjem in tudi izvaja rabo in izkoriščanje vode v tem obsegu. Zato ni pravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki meni, da je dovolj, da je koncesionar za izvajanje rabe vode prisilno odklopil toženca iz vaškega vodovoda in ga priklopil na javno obrežje ter da mora toženec za to plačati vodarino. V postopku je ostala neocenjena trditev tožeče stranke, da je to storila po nalogu občine, ker je bila pitna voda iz vaškega vodovoda oporečna.
- VSRS Sodba II Ips 580/2003Vrhovno sodišče RS · 8. 4. 2004
Postavitev koridorja in daljnovoda na tožničini nepremičnini predstavlja prav tak poseg, kot ga ima v mislih prvi odstavek 78. člena ZVO. Nesprejem v drugem odstavku istega člena predvidenega podzakonskega predpisa pomeni delno zakonsko praznino. Nižji sodišči sta pri določitvi odškodnine zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine ravnali v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 3. člena ZS. Upoštevali sta merila, ki veljajo pri določanju odškodnine za zmanjšano vrednost nepremičnine v drugih podobnih primerih iz obligacijskega prava in se pri tem oprli na izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca gradbene stroke. Tako sta ne samo smeli, ampak tudi morali storiti, ker ne smeta odkloniti sodnega varstva (drugi odstavek 2. člena ZPP) in ker morata v konkretni zadevi napolniti tudi eventuelno pravno praznino (drugi odstavek 3. člena ZS). Zato tako ravnanje sodišča ne pomeni zatrjevane kršitve načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast iz drugega odstavka 3. člena URS.