40. člen ZGJS

Ker gre v obravnavanem primeru za pogodbeno predviden odkup koncesije, je spor o izpolnjevanju pogojev za ta odkup spor o izvajanju tega pogodbenega določila ne glede na to, da je možnost odkupa sama po sebi predvidena za potrebe javnega interesa že v koncesijskem aktu. Tudi sklenitev koncesijske pogodbe, tako kot vsake druge obligacijske pogodbe, predpostavlja soglasje volj obeh pogodbenih strank, torej tudi koncesionarjeve. Zato je spor o tem, ali ima koncendentova odločitev podlago v pogodbenih določilih, spor iz pogodbenega razmerja, tudi če gre za vprašanje veljavnosti pogodbenega določila zaradi napake volje ene izmed strank (kar po vsebini zatrjuje pritožnica z navajanjem prisilne narave pogodbenega določila o koncendetovi pravici do odkupa koncesije). Za reševanje teh sporov pa je, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Vprašanje prenehanja koncesijske pogodbe z odkupom je urejeno s samo koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da se ureja sporazumno, po volji pogodbneih strank, v primeru spora pa odloča sodišče splošne pristojnosti.

Gre za spor, ki izvira iz koncesijske pogodbe oziroma je z njo v zvezi. Čeprav gre za obogatitveni in odškodninski zahtevek, tožena stranka oba zahtevka utemeljuje na kršitvi koncesijske pogodbe. Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča. Določba 40. člena ZGJS določa razmejitev pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem, pristojnim za odločanje v upravnih sporih, in ne izključne pristojnosti rednega sodišča za odločanje v sporih iz koncesijski pogodb.

V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti udeležencem omogočeno, da se izjavijo o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Imeti morajo možnost, da se izjavijo tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Pravica do kontradiktornega postopka se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo.

Vprašanja prenehanja koncesijske pogodbe se urejajo s samo koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da se urejajo sporazumno, po volji pogodbenih strank, v primeru spora pa odloča sodišče splošne pristojnosti. Pri sklepu Vlade o razdrtju koncesijske pogodbe gre za urejanje pogodbenih razmerij in ne za odločanje v upravni zadevi.

Uredba o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije je splošen akt in ne ureja posamičnih razmerij, saj sama po sebi nima neposrednega učinka na pravni položaj pritožnikov. V primeru, da bodo izpolnjeni pogoji za odvzem koncesije, bo tožena stranka o tem morala izdati upravno odločbo. Šele ta odločba bo neposredno učinkovala na pravni položaj vsakega od pritožnikov – koncesionarjev, zoper njo pa bodo imeli na voljo sodno varstvo.

Sklep Vlade RS (s katerim je ta odločala o podaljševanju obstoječega koncesijskega pogodbenega razmerja in nadaljnjem postopku javnega razpisa), ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, niti ne gre za upravno zadevo. Po 9. alineji 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se vprašanja prenehanja in podaljševanja koncesijske pogodbe urejajo s koncesijsko pogodbo, v primeru spora pa v skladu s 40. členom ZGJS odloči sodišče splošne pristojnosti.

Po ureditvi v 9. alinei 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se vprašanja prenehanja in podaljšanja koncesijske pogodbe urejajo s koncesijsko pogodbo. To pomeni, da se urejajo sporazumno, po volji pogodbenih strank, v primeru spora pa odloči sodišče splošne pristojnosti (40. člen ZGJS). Glede na navedeno vprašanja prenehanja in podaljšanja koncesijskega razmerja niso upravna zadeva.

Gre za spor iz koncesijske pogodbe med pravdnima strankama glede cene za opravljanje storitev na podlagi te pogodbe. Po 40. členu Zakona o gospodarskih javnih službah, če pride pri izvajanju koncesijske pogodbe do spora med koncedentom in kocesionarjem, odloča o sporu redno sodišče. Prav za tak spor med koncedentom, to je toženo stranko in koncesionarjem, to je tožečo stranko pa v predmetnem primeru gre, tako da je vsekakor podana pristojnost rednega sodišča. Gre za premoženjsko pravni spor, ki se rešuje pred pravdnim sodiščem.