49. člen ZG

Prvostopenjski davčni organ pri izdaji izpodbijane odločbe vezan na podatke o katastrskem dohodku, ki jih je pridobil iz evidenc GURS, tožnica pa bi mogla, če se s podatki, ki vplivajo na izračun pripisanega katastrskega dohodka, ni strinjala, sprožiti postopek spremembe bonitet svojih zemljišč skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZKN.

Če je organ mnenja, da pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest po petem odstavku 101. člena ZDavP-2 more biti predmet odpisa, ker dolgovana obveznost ne izpolnjuje pogojev za predlagani odpis, bi mora organ vlogo kot neutemeljeno iz vsebinskih razlogov zavrniti, svojo odločitev pa mora tudi ustrezno pojasniti, torej navesti razloge, zaradi katerih po navedeni zakonski določbi odpis davčne obveznosti ni mogoč.

Skladno s prvim odstavkom 49. člena ZG je odločilno lastništvo gozdov, saj pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov. Zemljiška knjiga je javna knjiga in se šteje, da je vse, kar je v njej vpisano, resnično in pravnoveljavno, kar je poseben vidik publicitetnega načela iz 6. člena ZZK-1. Skladno s prvim odstavkom 340. člena ZDavP-2 mora upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, davčnemu organu med drugim posredovati podatke o osebah, ki so bile na presečni datum v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru vpisane kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe gozdnih zemljišč, na kar je davčni organ seveda vezan. Dokazovanje nasprotnega zato ni možno v postopku odmere obveznosti po ZG, temveč kvečjemu v zemljiškoknjižnem postopku, dotlej pa velja, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Zato tožnica s tožbenim argumentom, da Občina Ivančna Gorica ni uredila zemljiškoknjižnega stanja, s čimer torej zatrjuje, da so podatki zemljiške knjige napačni, v tem upravnem sporu ne more uspeti.

Osnova za odmero pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest je katastrski dohodek gozdov, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Relevantni so podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Drugačno določanje osnove za izračun pristojbine tudi ni predpisano z ZUOPŽ, ki v prvem odstavku 27. člena širi oprostitev iz 18. točke prvega odstavka 73. člena ZDoh-2 oziroma v drugem odstavku uvaja znižanje davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in torej ne znižuje katastrskega dohodka, ugotovljenega v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka. Zato ni mogoče slediti stališču tožnika, da je treba znižanje katastrskega dohodka na tej podlagi upoštevati pri odmeri vseh obveznosti, ki se, kot ta v obravnavani zadevi, odmerijo v odvisnosti od višine katastrskega dohodka.

Ugovor o nepravnomočnem lastništvu, ob vpisanem pravnem dejstvu v zemljiški knjigi, ki je izvorna evidenca o lastnikih, v obravnavanem postopku ni mogel biti pravno relevanten, kljub razlogom, ki jih za nepravnomočnost navaja tožnik v tožbi. Podatek o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru na dan 30. 6. 2013, od katerega se po izpodbijani odločbi odmerja pristojbina, je ugotovljen na podlagi in skladno s posredovanimi podatki zemljiškega katastra. Davčnemu organu je podatke o višini katastrskega dohodka posredoval upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Na to sporočilo je davčni organ vezan, ker gre za uradno pridobljene podatke, na katere se odmerja obveznost. Tožnik zato ugovorov zoper višino katastrskega dohodka ne more uspešno uveljavljati v konkretnem postopku odmere pristojbine za gozdne ceste.

Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih. Pristojbina se ne plačuje od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev.

Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da je revidentka lastnica gozdnih zemljišč, ki niso varovalni gozdovi oziroma gozdovi v območjih, ki s cestami niso odprta, zato je v skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o gozdovih oziroma Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest zavezana plačevati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja zapustnika v obdobju od uvedbe dedovanja do dejanskega prevzema premoženja s strani pravnih naslednikov ali nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika. Oseba, ki upravlja premoženje teh oseb, mora v breme premoženja oziroma prihodkov iz premoženja, ki ga upravlja, izpolniti davčno obveznost. Če je več oseb, ki upravljajo premoženje, so odgovorne za izpolnitev davčne obveznosti solidarno. Vsebinsko enake določbe so veljale tudi že v osnovnem besedilu ZDavP-2 iz leta 2006 in torej v času pred spremembo ZDavP-2B v letu 2009, uporabi katere nasprotuje tožeča stranka, vseboval pa jih je nenazadnje že ZDavP-1. Toženi ugovor, s katerimi tožeča stranka zatrjuje nedopustno retroaktivno uporabo navedenih zakonskih določb sedmega odstavka 48. člena ZDavP-2, je torej neutemeljen in ga zato sodišče zavrača, tako kot posledično zavrača predlog tožeče stranke, da se (zaradi nedopustne retroaktivnosti) zahteva presoja prehodnih določb 418. člena ZDavP-2 pred Ustavnim sodiščem. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo

Zavezanci za plačilo pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest so lastniki gozdov po stanju na dan 30. junija tistega leta, za katerega se pristojbina odmerja.

Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je zakonska obveznost, ki se uvaja z določbami zakona (ZG), način njene odmere in plačila pa je podrobneje urejen z uredbo.

Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest izhaja iz lastništva gozdnih površin.

Vsak lastnik gozdov je dolžan plačevati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Samoprispevek šteje za obvezno javno dajatev, ki jo je bila pravna prednica tožnice dolžna plačati, ne glede na to, ali je za uvedbo samoprispevka glasovala ali ne.

Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov na podlagi 49. člena Zakona o gozdovih in 3. in 6. člena Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest.

Leta 1996 gozdna gospodarstva niso bila več upravljalci gozdnih cest, pač pa so za vzdrževanje gozdnih cest zadolžene lokalne skupnosti s prispevkom lastnikov in Republike Slovenije.