11. člen ZG
(1)V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se ob upoštevanju usmeritev iz splošnega dela območnega načrta, ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v gozdnogospodarski enoti določijo:
- funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje;
- intenzivnost in cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom;
- usmeritve za doseganje ciljev;
- ukrepi in načini njihove izvedbe po osnovnih načrtovalnih enotah gozdnega prostora;
- usmeritve za gospodarjenje s posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij;
- rastiščni koeficient.
(2)V gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote se lahko opredeli tudi dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito gospodarjenje z gozdovi.
(3)V prostorskem delu gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote se:
- prikažejo območja, ki so razglašena za varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma za gozd s posebnim namenom ter zavarovana in varovana območja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave in upravljanje z vodami;
- prikažejo območja, ki so predlagana, da se jih razglasi kot varovalni gozd, gozdni rezervat oziroma gozd s posebnim namenom;
- prikažejo zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote;
- določijo območja gozdov za sanacijo;
- določi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi;
- določijo območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali;
- določijo območja posamičnega gozdnega drevja in skupin gozdnega drevja zunaj naselij, za katere je obvezna izdaja strokovnih navodil za ravnanje z njimi;
- izdelata pregled in zasnova gozdne infrastrukture in drugih načrtovanih posegov v gozdni prostor ter določijo večfunkcionalna območja;
- območja, na katerih posamična izbira dreves za možni posek ni obvezna.
(4)Površina gozdov in funkcije gozdov, ki so določene in ovrednotene s stopnjami njihovega vpliva na gospodarjenje z gozdom na kartah in popisih funkcij gozdov v gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, se kot strokovne podlage upoštevajo pri urejanju prostora na lokalni ravni.
(5)Gozdne parcele in podatki o njih se v zemljiškem katastru evidentirajo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(6)Ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote Zavod, lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne rabijo že vsaj 10 let, pisno obvesti, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega gozdnogospodarskega načrta določila kot gozd oziroma drugo gozdno zemljišče.
(7)Gozdne združbe so določene z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot, s katerimi je za vsako gozdno združbo določen tudi RK. Najmanjša površina za določanje gozdne združbe, je 0,25 ha.
(8)Za vsako osnovno načrtovalno enoto se določi najnižji RK gozdne združbe v tej osnovni načrtovalni enoti. Posamezni gozdni parceli se določi RK osnovne načrtovalne enote, v kateri leži. Če se gozdna parcela nahaja v več osnovnih načrtovalnih enotah, se tej parceli določi RK tiste osnovne načrtovalne enote, v kateri je največji delež parcele.
(9)RK gozdne parcele se lahko na pobudo lastnika gozda prouči v postopku sprejema gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote in sicer od začetka priprave do konca javne razgrnitve osnutka gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote. Za obravnavo pobude veljajo določbe 14. člena tega zakona.
(10)RK gozdne parcele se lahko spremeni tudi v primeru spremembe meje parcele ali spremembe dejanske rabe zemljišča. Nastale materialne stroške nosi lastnik gozdne parcele.
(11)Natančnejši način določitve gozdne združbe ter natančnejši postopek določitve, proučitve in spremembe RK za gozdno parcelo predpiše minister.
- UPRS sodba I U 63/2013Upravno sodišče RS · 2014
Med strankama ni sporno, da je del zemljišča predvidenega posega v GGN Gozdnogospodarske enote Ljubljana opredeljen kot gozdno zemljišče. Po drugem odstavku 1. člena ZG pa določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za "druga gozdna zemljišča", če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. člena tega zakona opredeljeno v GGN območja oziroma enote. Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče ogrožanje teh funkcij pričakovati.
- UPRS sodba I U 1177/2011Upravno sodišče RS · 2013
Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. členu tega zakona opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. To pomeni, da za odločanje po ZG in s tem pristojnost Zavoda za gozdove ni odločilna katastrska kultura parcele ali njeno dejansko izpolnjevanje meril, ki jih za pojem gozda opredeljuje ZG, temveč to, da je ta parcela kot gozdna opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu. Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče pričakovati ogrožanje teh funkcij. Tožbene navedbe, da promet dvanajstih vozil pod določenimi pogoji ne pomeni nujno ogrožanja teh funkcij, so povsem hipotetične, predvsem pa ne morejo vplivati na presojo pravilnosti sklepanja, da je na podlagi te okoliščine ogrožanje mogoče pričakovati.
- UPRS sodba I U 1510/2010Upravno sodišče RS · 2011
V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZG je treba za graditev objektov pridobiti soglasje zavoda. Za izdajo soglasja je bistvena presoja vplivov posega na izvrševanje funkcije gozdov, pri čemer za zavrnitev soglasja zadostuje že možnost, da bodo ti vplivi bistveno ogrozili funkcije gozdov, ta ocena pa temelji oz. upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov. V skladu z 2. odstavkom 1. člena ZG določbe ZG, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, razen če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so opredeljena kot gozdna zemljišča v smislu navedenega zakona in katera zemljišča so gozd, je določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja (10. člen ZG) in gozdnogospodarske enote (11. člen ZG).
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 25. 11. 2016 · trenutno
- 10. 12. 2007 – 24. 11. 2016
- 2. 8. 2002 – 9. 12. 2007
- 17. 6. 1993 – 1. 8. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 1. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba I U 63/2013Upravno sodišče RS · 23. 1. 2014besedilo 2007–2016
Med strankama ni sporno, da je del zemljišča predvidenega posega v GGN Gozdnogospodarske enote Ljubljana opredeljen kot gozdno zemljišče. Po drugem odstavku 1. člena ZG pa določbe tega zakona, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za "druga gozdna zemljišča", če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. člena tega zakona opredeljeno v GGN območja oziroma enote. Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče ogrožanje teh funkcij pričakovati.
- UPRS sodba I U 1177/2011Upravno sodišče RS · 7. 2. 2013besedilo 2007–2016
Katera zemljišča so gozdna v smislu ZG in katera zemljišča so gozd, je glede na določbe 10. in 11. členu tega zakona opredeljeno v gozdnogospodarskem načrtu območja oziroma enote. To pomeni, da za odločanje po ZG in s tem pristojnost Zavoda za gozdove ni odločilna katastrska kultura parcele ali njeno dejansko izpolnjevanje meril, ki jih za pojem gozda opredeljuje ZG, temveč to, da je ta parcela kot gozdna opredeljena v gozdnogospodarskem načrtu. Po besedilu tretjega odstavka 21. člena ZG za zavrnitev izdaje soglasja ni potrebna gotovost, da bo prišlo do nedopustnih vplivov na funkcije gozda, temveč zadostuje, da je mogoče pričakovati ogrožanje teh funkcij. Tožbene navedbe, da promet dvanajstih vozil pod določenimi pogoji ne pomeni nujno ogrožanja teh funkcij, so povsem hipotetične, predvsem pa ne morejo vplivati na presojo pravilnosti sklepanja, da je na podlagi te okoliščine ogrožanje mogoče pričakovati.
- UPRS sodba I U 1510/2010Upravno sodišče RS · 21. 4. 2011besedilo 2007–2016
V skladu z določbo 1. odstavka 21. člena ZG je treba za graditev objektov pridobiti soglasje zavoda. Za izdajo soglasja je bistvena presoja vplivov posega na izvrševanje funkcije gozdov, pri čemer za zavrnitev soglasja zadostuje že možnost, da bodo ti vplivi bistveno ogrozili funkcije gozdov, ta ocena pa temelji oz. upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov. V skladu z 2. odstavkom 1. člena ZG določbe ZG, ki se nanašajo na gozdove, veljajo tudi za druga gozdna zemljišča, razen če ta zakon ne določa drugače. Katera zemljišča so opredeljena kot gozdna zemljišča v smislu navedenega zakona in katera zemljišča so gozd, je določeno v gozdnogospodarskem načrtu območja (10. člen ZG) in gozdnogospodarske enote (11. člen ZG).