9. člen ZRSin

Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno. Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.

Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1). Iz ZR

Če se reprezentativnost sindikata določi z odločbo na podlagi dokazil o izpolnjevanju določenih pogojev, ki jih mora sindikat izpolnjevati, da se mu prizna lastnost/kvaliteta reprezentativnosti, je mogoče zastopati stališče, da je v primeru, ko sindikat za reprezentativnost zahtevanih pogojev več ne izpolnjuje, lastnost reprezentativnosti z odločbo mogoče tudi odvzeti.

Priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu v predpisih ni pogojevano s tem, da bi mu morala biti na višji ravni reprezentativnost priznana prav za dejavnost, ki jo MNZ opravlja (oziroma ima vpisano v register) kot glavno. V pritožbi izpostavljena okoliščina, da je dejavnost javnega reda in varnosti glavna dejavnost delodajalčevega organa v sestavi, zato ne more biti ovira za priznanje reprezentativnosti sindikata pri delodajalcu.

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila toženka o izvolitvi tožnice kot sindikalne zaupnice pisno obveščena, tožnica pa že kot predsednica sindikata v organizaciji Sindikata A. - Sindikata delavcev B. zastopa sindikat in kot sindikalna zaupnica zastopa sindikat pri delodajalcu. Kot edina sindikalna zaupnica zanjo velja določba 113. člena ZDR-1, ki ureja zadrževanje učinkovanja prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so v tožničinem primeru izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 in je z začasno odredbo zadržalo učinkovanje prenehanja delovnega razmerja

Sodna praksa ne pritrjuje mnenju nasprotnega udeleženca, da mora sindikat pri delodajalcu za pridobitev reprezentativnosti izpolnjevati pogoj 15 % članstva zaposlenih, če zveza oziroma konfederacija, v katero je sindikat včlanjen, nima reprezentativnosti za dejavnost, ki jo kot glavno opravlja delodajalec. Takega pogoja ZRSin ne določa.

Predlagatelj zahteva razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, na podlagi katerega je nasprotni udeleženec sklenil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja. Iz sklepa nasprotnega udeleženca je razvidno, da se sindikat že več let ne odziva na povabila za sodelovanje v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v navedeni sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri delodajalcu, zato več ne izpolnjuje zakonskih pogojev reprezentativnosti. Sodišča prve stopnje je pravilno zaključilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za to, da nasprotni udeleženec predlagatelju odvzame status reprezentativnosti v podjetju. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagatelj v spornem obdobju šestih mesecev pred podajo izpodbijanega sklepa deloval tako, da je članicama pravno svetoval po elektronski pošti, po telefonu oziroma na domu, je pravilen dokazni zaključek, da je izpolnjen pogoj za priznanje reprezentativnosti v smislu določbe 6. člena ZRSin.

Pojem reprezentativnosti sindikata je vedno povezan z vprašanjem, koga ali kaj predstavlja. Sindikat, ki izpolnjuje zakonske pogoje za reprezentativnost, je reprezentativen z vsemi pravicami, ki se na to dejstvo vežejo. Razlika je le v nivoju, za katerega je priznana reprezentativnost. Vse zveze in konfederacije sindikatov, ki so določene kot reprezentativne z odločbo ministrstva, so reprezentativne za območje države in uresničujejo svoje pristojnosti na enak način. Upoštevaje strukturiranost ZRSin, pristojnosti reprezentativnih konfederacij in zvez, nenazadnje pa tudi to, da mora biti odločba o reprezentativnosti jasna in ob enakih pogojih za vse konfederacije in zveze sindikatov v bistvenem enaka, bi morala nasprotna udeleženka ob ugotovitvi, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZRSin, predlagateljici izdati odločbo o njeni reprezentativnosti za območje države v dejavnostih, panogah in poklicih tistih vanjo združenih sindikatov, v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne dejavnosti, panoge ali poklica. Sindikat ima reprezentativnost na določenih področjih in nivojih, če deluje v zvezi oziroma konfederaciji, kateri je bila izdana odločba o reprezentativnos

Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna. Posledično pa tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zgolj zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic. Nasprotna udeleženka je predlagateljici z izpodbijanima odločbama zakonito priznala lastnost reprezentativnosti v posameznih dejavnostih (obramba; kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija) oziroma poklicih (vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju; avdiologi in govorni terapevti / avdiologinje in govorne terapevtke) in ne na ravni države kar za vse dejavnosti, panoge oziroma poklice, kot to uveljavlja predlagateljica. Sindikatom, ki so člani predlagateljice, zgolj zaradi tega članstva, ni mogoče priznati reprezentativnosti za dejavnost, panogo ali poklic, za katere predlagateljici reprezentativnost ni priznana. Pri tem pa predlagateljica v tem sporu niti ni trdila, da bi vanjo včlanjeni sindikati sami izpolnjevali pogoje za prido

Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna in zato tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.

Reprezentativnost za posamezno dejavnost ali poklic na nivoju konfederacije je odločilna za presojo pogojev za priznanje reprezentativnosti sindikatov na nivoju dejavnosti ali poklicev. Če so sindikati, ki so navedeni v drugem oziroma tretjem odstavku 9. člena ZRSin, združeni v konfederacijo sindikatov za območje države, ki nima lastnosti reprezentativnosti za panogo, dejavnost ali poklic iz drugega oziroma tretjega odstavka 9. člena ZRSin, potem pridobi ta sindikat lastnost reprezentativnosti le, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZRSin in je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da predlagatelj ni imel včlanjenih 15 % ali več delavcev, ni izpolnil pogojev za pridobitev reprezentativnosti po drugem odstavku 9. člena ZRSin (enako kot ni izpolnjen pogoj za pridobitev lastnosti reprezentativnosti po prvem odstavku 9. člena ZRSin, saj konfederacija sindikatov, v katero je bil združen, ni bila reprezentativna za dejavnost oziroma poklic, v zvezi s katerim je predlagatelj želel pridobiti lastnost reprezentativnosti).

Varstva pred odpovedjo pri delodajalcu ne uživajo vsi sindikalni zaupniki oziroma predsedniki vseh sindikatov, v katere so včlanjeni zaposleni. Za varstvo sindikalnega zaupnika pred odpovedjo pogodbe o zapsolitvi oziroma predsednika ne zadošča že ustanovitev sindikata.

Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes.

Dejstvo, da so člani predlagatelja ne le delavci nasprotnega udeleženca, ki se ukvarja z dejavnostjo gostinstva in turizma, ampak tudi delavcu druge družbe, ki se ukvarja s trgovino, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se predlagatelju prizna reprezentativnost sindikata v organizaciji pri nasprotnem udeležencu, saj za to izpolnjuje vse taksativno določene pogoje iz 6. člena ZRSin.

sindikat je lahko reprezentativen tudi v organizaciji, če je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev v organizaciji. Za priznanje reprezentativnosti sindikata ne zadošča, da je vanj včlanjenih le 15 % delavcev posameznega poklica v takšni organizaciji. To sicer ne pomeni, da sindikat v organizaciji ne bi mogel imeti predvsem poklicnega obeležja, vendar pa le v primeru, če bi bilo vanj vključeno najmanj 15 % vseh delavcev organizacije.

Spor v zvezi s hrambo statuta sindikata ni individualni, niti kolektivni delovni spor, temveč upravni spor. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno upravno sodišče.

Zmotno je pritožbeno stališče, da se za sindikate po 1. odstavku 9. člena ZRSin šteje, da imajo reprezentativnost, brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov. ZRSin v 6. členu določa pogoje in merila za določitev reprezentativnosti sindikatov. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati reprezentativen sindikat, je tudi določeno število članov, ki jih določa zakon. V 8. členu ZRSin je določeno, da se ob pogojih iz 6. člena kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Za pridobitev reprezentativnosti sindikatov, včlanjenih v konfederacijo, se torej ob pogojih navedenega člena zahteva tudi minimalno število, to je najmanj 10 % včlanjenih delavcev. Poleg tega je v 1. odstavku 9. člena ZRSin določeno, da so na posameznih področjih in ravneh delovanja sindikatov (v panogi, dejavnosti, poklicu, občini ali širši lokalni skupnosti) reprezentativni tisti sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države. To pomeni,