VDSS sodba X Pdp 639/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek, s katerim predlagateljica zahteva, da sodišče:

– ugotovi nezakonitost Odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: Ministrstvo) z dne 10. 9. 2015 in Odločbe Ministrstva z dne 10. 11. 2015 o priznanju lastnosti reprezentativnosti predlagateljice;

– navedeni odločbi Ministrstva odpravi in nadomesti z novo odločbo, v kateri se predlagateljica določi kot reprezentativna konfederacija za območje države, ker so vanjo združeni Sindikat A., sindikat Konfederacija slovenskih sindikatov - Sindikati B., Sindikat C., ... - Sindikat D. ter ostali sindikati v občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji, ter da se za v predlagateljico združene sindikate šteje, da so reprezentativni v panogah, dejavnostih in poklicih ter v občinah oziroma širših lokalnih skupnostih ali v organizacijah, kjer delujejo, in imajo odločbo o tem, ker so združeni v predlagateljico; oziroma podredno, da naloži nasprotni udeleženki, da odpravi nezakoniti odločbi Ministrstva in ju nadomesti z novo zakonito odločbo z navedeno vsebino.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni zahtevek, s katerim predlagateljica zahteva, da sodišče:

– ugotovi nezakonitost navedenih odločb Ministrstva;

– odločbi Ministrstva odpravi in nadomesti z novo odločbo, v kateri se predlagateljica določi kot reprezentativna konfederacija za območje države, ker so vanjo združeni Sindikat A., sindikat Konfederacija slovenskih sindikatov - Sindikati B., Sindikat C., ... - Sindikat D. ter ostali sindikati v občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji, ter da se štejejo za reprezentativne v dejavnostih navedeni sindikati, ker so združeni v predlagateljico; oziroma podredno, da naloži nasprotni udeleženki, da odpravi nezakoniti odločbi Ministrstva in ju nadomesti z novo zakonito odločbo z navedeno vsebino.

2Zoper navedeno sodbo se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi primarnemu oziroma podrednemu zahtevku, oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da konfederacija ne more biti reprezentativna za panogo, dejavnost ali poklic, ker je lahko reprezentativna le za območje države pod pogojem, da so vanjo združeni sindikati iz različnih panog, dejavnosti in poklicev, v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Da bi bila zveza ali konfederacija reprezentativna le za določene panoge, dejavnosti ali poklice, ne določa noben člen ZRSin. Meni, da je treba sindikate, člane reprezentativne zveze ali konfederacije, obravnavati različno glede na pravice, ki jih določajo posamezni zakoni. Sindikati tako ne pridobijo kar vseh pravic reprezentativnih sindikatov za dejavnosti ali poklice, kot zmotno navaja sodišče. Navaja, da je glavni smisel združevanja sindikatov v zvezah ali konfederacijah ravno v tem, da sindikati pridobijo lastnost reprezentativnosti in sodelujejo v kolektivnih pogajanjih tudi v tistih podjetjih, kjer ni niti vseh zaposlenih 10 % od vseh zaposlenih v posamezni dejavnosti v državi. Priglaša pritožbene stroške.

3Nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6V tem kolektivnem delovnem sporu je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti odločb nasprotne udeleženke z dne 10. 9. 2015 in z dne 10. 11. 2015 o reprezentativnosti predlagateljice kot konfederacije sindikatov in o reprezentativnosti posameznih sindikatov, ki so včlanjeni v predlagateljico (Sindikat A., Sindikati B., Sindikat C. ter sindikat ... – Sindikat D.). Predlagateljica v tem sporu trdi, da navedeni odločbi nista izdani v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin; Ur. l. RS, št. 13/93), saj bi ji nasprotna udeleženka morala priznati lastnost reprezentativnosti za območje države in ne le v posameznih dejavnostih in poklicih, prav tako bi morala priznati lastnost reprezentativnosti vsem sindikatom, ki so včlanjeni v predlagateljico, že na podlagi tega članstva.

7V tem sporu je torej ključen odgovor na vprašanje, ali zvezi oziroma konfederaciji sindikatov pripada lastnost reprezentativnosti za območje države ali le v posamezni dejavnosti, panogi oziroma poklicu, ter odgovor na vprašanje, ali se sindikatom, ki so včlanjeni v konfederacijo oziroma zvezo, prizna lastnost reprezentativnosti že zgolj na podlagi takega članstva, ne da bi sami izpolnjevali pogoje iz 6. člena ZRSin in in ne da bi bilo vanje vključenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine oziroma širše lokalne skupnosti.

8Iz prvega odstavka 6. člena ZRSin izhaja, da so reprezentativni tisti sindikati, ki: so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti; neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev; so neodvisni od državnih organov in delodajalcev; se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov in imajo določeno število članov v skladu z določbami ZRSin. Ob teh pogojih se v skladu z 8. členom ZRSin kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge dejavnosti ali poklica. Iz prvega odstavka 9. člena ZRSin izhaja, da so v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države. Drugi odstavek 9. člena ZRSin pa določa, da je ne glede na določbe 8. člena ZRSin v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti reprezentativen tudi tisti sindikat, ki ni včlanjen v zvezo ali konfederacijo iz prvega odstavka 9. člena ZRSin, če izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZRSin in če je vanj včlanjenih najmanj 15 % delavcev posamezne panoge, dejavnosti, poklica, občine oziroma širše lokalne skupnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 10. člena ZRSin se reprezentativni sindikati iz 8. člena in drugega odstavka 9. člena ZRSin določijo z odločbo, ki jo na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev izda minister; za sindikate, reprezentativne na podlagi prvega odstavka 9. člena ZRSin pa se šteje, da imajo odločbo o reprezentativnosti, če je bila odločba izdana zvezi oziroma konfederaciji, v katero so združeni.

9Citirane določbe 8., 9. in 10. člena ZRSin je treba upoštevati skupaj. Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna. Posledično pa tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zgolj zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic(1). Pravilna je torej odločitev sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka predlagateljici z izpodbijanima odločbama zakonito priznala lastnost reprezentativnosti v posameznih dejavnostih (obramba; kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija) oziroma poklicih (vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju; avdiologi in govorni terapevti / avdiologinje in govorne terapevtke) in ne na ravni države kar za vse dejavnosti, panoge oziroma poklice, kot to uveljavlja predlagateljica. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da sindikatom, ki so člani predlagateljice, zgolj zaradi tega članstva ni mogoče priznati reprezentativnosti za dejavnost, panogo ali poklic, za katere predlagateljici reprezentativnost ni priznana. Pri tem pa predlagateljica v tem sporu niti ni trdila, da bi vanjo včlanjeni sindikati sami izpolnjevali pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti na podlagi drugega odstavka 8. člena ZRSin.

10Predlagateljica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na odločbo nasprotne udeleženke št. ... z dne 23. 6. 1993 (A5), s katero je bilo odločeno o reprezentativnosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kako je nasprotna udeleženka odločala v drugih primerih, namreč na pravilnost zavzetega stališča sodišča prve stopnje ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem sporu tudi pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje predsednika predlagateljice, saj z njim ne bi bilo mogoče ugotoviti za ta spor relevantnih dejstev. Ne drži niti pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je konfederacija sindikatov lahko reprezentativna le za območje države ali tudi za posamezne dejavnosti in poklice. Iz izpodbijane sodbe je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje na to vprašanje, kot eno ključnih vprašanj v tem sporu, obsežno odgovorilo v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

11Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Nebistvenih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Nasprotna udeleženka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o teh stroških ni odločilo (prvi odstavek 163. člena ZPP).

------

(1) Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 178/2015 z dne 8. 9. 2015 in iz predhodne sodbe pritožbenega sodišča opr. št. X Pdp 245/2015.