3. člen ZRSin

Tožena stranka je glede tožnikovih navedb in dokaznih predlogov v njegovi vlogi (s prilogami) z dne 19. 1. 2017 zgolj posplošeno navedla, da je sicer besedna zveza „Konfederacija slovenskih sindikatov“ generična in nima razlikovalnega elementa in da bi bil to absolutni razlog za zavrnitev predlagateljeve zahteve, a je v zvezi s tem zaključila, „da ne obstaja predpis, ki bi vseboval določbe, katere besede in besedne zveze sindikat v svojem imenu lahko oz. sme vsebovati in katere ne“, medtem ko je tožnikovo primerjavo imen sindikatov in ministrstev označila kot nerazumljivo in (najmanj preuranjeno) zaključila, da na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva, ne da bi se do dokaznih predlogov tožnika sploh opredelila,

Glede na vsebino odgovora sindikata B. je toženka ugotovila, da nobeden od obeh regijskih sindikatov ni izstopil iz B., njihova pravila pa ne dopuščajo povezave ali vstopa v drugo zvezo ali konfederacijo brez predhodnega izstopa iz B., zaradi česar je pravilno zaključila, da za ustanovitev zveze ali konfederacije niso izpolnjeni pogoji in zahtevo za hrambo statuta zavrnil. Z izdajo odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta sindikat postane pravna oseba. To pomeni, da z dnevom izdaje odločbe postane nosilec pravic in obveznosti ter kot tak nastopa v pravnem prometu. Že iz navedenega razloga je organ dolžan ob vložitvi take zahteve ne zgolj preveriti, ali sta k zahtevi priloženi predpisani prilogi, temveč tudi, ali k zahtevi priloženi zapisnik in statut izkazujejo v zakonskih določbah predpisane pogoje za ustanovitev take pravne osebe. To pa za hrambo statuta konfederacije sindikatov nedvomno tudi pomeni izpolnjevanje pogoja iz 8. člena ZRSin, ki pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen.

V obravnavani zadevi je sporno ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito ter na podlagi 2. člena in 3. člena ZSRin izdal izpodbijano odločbo. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZRSin pridobi sindikat lastnost pravne osebe z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oz. drugega temeljnega akta. Vsebina, ki se vpisuje v evidenco statutov sindikatov, ki so v hrambi pri pristojnemu upravnemu organu je predpisana s 3. členom Pravilnika o evidenci.

Tožeča stranka v upravnem sporu ne more zahtevati ugotovitve, da je bila skupščina sindikata sklicana na nezakonit način, enako tudi ne more zahtevati, da se odpravi sklep sindikata o izstopu iz članstva Zveze sindikatov. Navedeni sklic in sklep namreč nista dokončna upravna akta v smislu določb ZUS-1, saj ju ni izdal državni organ, organ lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, z njima pa tudi ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke.

V konkretnem primeru gre za spor zaradi vpisa sprememb imena in akta sindikata v evidenco statutov sindikatov na podlagi 3. člena ZRSin, kar pomeni, da je tožnik v upravnem sporu lahko le tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP. Iz navedenih določb ZRSin izhaja, da se nanašajo samo na tisti sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak sindikata ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj je tožeča stranka zahtevala vpis sprememb imena drugega (od tožeče stranke same različnega) sindikata.

Tožnik s tožbo ugotovljenega dejanskega stanja ni izpodbijal, pač pa se je skliceval le na nove dokaze, pri tem pa niti ni navedel, kako naj bi ti vplivali na drugačno odločitev.

Na podlagi prehodnih določb ZRSin je bilo možno ohraniti status pravne osebe, če se predloži kvalificirani statut pristojnemu ministrstvu. Po argumentaciji a contrario to pomeni, da tisti, ki ni pravočasno predložil statuta v hrambo ministrstvu, preneha obstajati kot pravna oseba.

V 13. členu ZSRin določa, da ne glede na določilo prvega odstavka 3. člena tega zakona pridobi lastnost pravne osebe tisti sindikat, ki je že deloval ob uveljavitvi tega zakona, če v roku 30 dni po njegovi uveljavitvi predloži v hrambo statut. Iz tega sledi, da sindikat, ki je deloval ob uveljavitvi zakona, pa ni poskrbel za pravočasno predložitev statuta v hrambo, preneha obstajati kot pravna oseba. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ZSS v 30 dneh po uveljavitvi ZRSin Minitrstvu, pristojnemu za delo, ni predložil v hrambo svojega statuta, zato je pravilna njegova ugotovitev, da ZSS kot pravna oseba ne obstaja več. Iz predložene odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o hrambi statuta Sveta kranjskih sindikatov, ki jo je vpogledalo tudi sodišče prve stopnje, izhaja, da je bila zahteva Sveta kranjskih sindikatov vložena v skladu s 3. in ne 14. členom ZRSin - torej na podlagi določbe, ki ureja ustanavljanje novih sindikatov. Ob pomanjkanju drugih dokazov je zato pravilen sklep, da predlagatelj zaenkrat ni izkazal za verjetno, da je pravni naslednik ZSS, kar pa pomeni, da tudi ni izkazal za verje

Ker niti ZDSS niti ZRS nimata določb o pristojnosti za odločanje v sporih o odločbi o hrambi statuta (sindikata), to pomeni, da ne gre za kolektiven delovni spor iz 6. člena ZDSS. Glede na to, da o hrambi statuta z odločbo odloča upravni organ, pri čemer za izpodbijanje te odločbe ni predvideno drugo pravno varstvo, je sodno varstvo lahko zagotovljeno le v upravnem sporu.

Sodno varstvo pravic zoper odločbo o hrambi statuta je zagotovljeno v upravnem sporu.

Spor v zvezi s hrambo statuta sindikata ni individualni, niti kolektivni delovni spor, temveč upravni spor. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno upravno sodišče.