4. člen ZRSin

Tožena stranka je glede tožnikovih navedb in dokaznih predlogov v njegovi vlogi (s prilogami) z dne 19. 1. 2017 zgolj posplošeno navedla, da je sicer besedna zveza „Konfederacija slovenskih sindikatov“ generična in nima razlikovalnega elementa in da bi bil to absolutni razlog za zavrnitev predlagateljeve zahteve, a je v zvezi s tem zaključila, „da ne obstaja predpis, ki bi vseboval določbe, katere besede in besedne zveze sindikat v svojem imenu lahko oz. sme vsebovati in katere ne“, medtem ko je tožnikovo primerjavo imen sindikatov in ministrstev označila kot nerazumljivo in (najmanj preuranjeno) zaključila, da na odločitev v predmetni zadevi ne vpliva, ne da bi se do dokaznih predlogov tožnika sploh opredelila,

Po presoji sodišča tožeča stranka pravilno opozarja na to, da tožena stranka ni izpeljala oziroma opravila preizkusa, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki je vložil zahtevo za hrambo statuta bistveno in nedvoumno razlikuje od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. Zgolj pavšalna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da podobnosti ni, ne da bi pri tem imela tožeča stranka v tem postopku možnost se glede tega izjaviti, ne zadostuje za zaključek, da podobnosti ni. Ker prvi odstavek 4. člena ZRSin predstavlja zakonski pogoj za hranjenje statuta v hrambi, ki omogoča, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, po presoji sodišča takšne odločbe ni mogoče preizkusiti.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Določba 4. člena ZRSin terja od organa, ki vodi postopek za izdajo odločbe o hrambi statuta sindikata, da po uradni dolžnosti opravi preizkus, ali se ime, kratica in znak sindikata, ki vloži zahtevo za hrambo statuta sindikata, bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikata, ki ima svoj statut že v hrambi. V ta namen mora organ po potrebi postopati po določbah 143. člena ZUP ter povabiti k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.

Ker niti ZDSS niti ZRS nimata določb o pristojnosti za odločanje v sporih o odločbi o hrambi statuta (sindikata), to pomeni, da ne gre za kolektiven delovni spor iz 6. člena ZDSS. Glede na to, da o hrambi statuta z odločbo odloča upravni organ, pri čemer za izpodbijanje te odločbe ni predvideno drugo pravno varstvo, je sodno varstvo lahko zagotovljeno le v upravnem sporu.

Sodno varstvo pravic zoper odločbo o hrambi statuta je zagotovljeno v upravnem sporu.

Spor v zvezi s hrambo statuta sindikata ni individualni, niti kolektivni delovni spor, temveč upravni spor. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno upravno sodišče.