1. člen ZSKZ

Potrdila o namenski rabi zemljišč oz. lokacijske informacije ne omogočajo ugotovitve dejanske namembnosti nepremičnin, saj gre v obeh primerih za povzetek podatkov iz uradne evidence, kar pa seveda ne izkazuje dejanske namembnosti, ampak namembnost, kot izhaja iz uradne evidence. Ta pa, kot je že bilo uvodoma pojasnjeno, lahko odstopa od dejanske.

V predmetni zadevi pa sta, ob odsotnosti dvoma v to, da sta bili pogodba in odločba realizirani, tudi po oceni sodišča druge stopnje odplačna pogodba in odplačna odločba, ob indicu, da je pravna prednica najemala za te posle posojila, zadosten dokaz, da je pravna prednica za odvzeta zemljišča plačala odškodnino in dala nadomestna zemljišča. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kvalitetno in vrednostno odgovarjajočo zemljišče pomeni enakovredno dajatev, enakovredna dajatev pa pomeni, da je prag 30 % iz Navodila dosežen.

Predlagateljica je predlagala vpis na podlagi pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, s katero sta pogodbeni stranki med ostalim ugotovili, da so zemljišča, našteta v 3. členu pogodbe, na katerih je doslej vknjižena pravica uporabe za Občino S., na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov postala last Republike Slovenije in s pogodbo uredili prenos teh nepremičnin na Republiko Slovenijo. Drugi odstavek 38. člena ZZK-1 namreč določa, da je v primeru, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da taka odobritev ali soglasje ni potrebno, dovolilu priložiti tudi navedeno soglasje, oziroma odobritev oziroma potrdilo. Povedano pomeni, da se odobritev oziroma soglasje ne zahteva pri vseh zasebnih listinah, ampak le pri tistih, s katerimi se prenaša lastninska pravica s pravnim poslom. Odločilno je torej vprašanje, kakšna je vsebina pogodbe, ki je bila podlaga predlogu za vpis lastninske pravice. Za obravnavani primer se torej določba drugega odstavka 38. člena ZZK-1 ne nanaša, kar pomeni, da je bil predlog predlagatel

V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine sta lahko stranki izvršilnega postopka samo dolžnik in upnik iz obligacijskega razmerja, ki iz takšne listine izhaja. Če verodostojna listina temelji na zakupni pogodbi za kmetijsko zemljišče, ki jo je sklenil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je upnik v izvršilnem postopku on, ne pa RS, čeprav je lastnica tega zemljišča.