77. člen ZSV
Socialna zbornica skrbi za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti. Socialna zbornica kot javna pooblastila opravlja naslednje naloge: - določi programe usposabljanja, ki jih določa ta zakon, - za strokovne delavce in strokovne sodelavce načrtuje in organizira stalno strokovno izobraževanje in usposabljanje iz 73. člena tega zakona, - določa vrste in stopnje programov izobraževanja za strokovne sodelavce v socialnem varstvu po 70. členu tega zakona in določa, v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost pred začetkom opravljanja posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva, - določi vsebino in potek pripravništva, sestavine programa, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva ter nadzoruje izvajanje pripravništva, - določa vsebino, pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva, - pripravlja in sprejema kataloge potrebnih znanj in preverja usposobljenost za opravljanje posameznih storitev in nalog na področju socialnega varstva, - podeljuje licence supervizorja na področju socialnega varstva ter načrtuje in organizira supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, - rešuje oziroma preizkuša ugovore iz 94. člena tega zakona, - organizira in izvaja inštruktažno svetovanje v skladu s 108.b členom tega zakona, - upravlja in obdeluje imenike podatkov zunanjih sodelavcev za namene vodenja in odločanja v postopkih po tem zakonu ter za namene varstva in pomoči izvajalcem na področju socialnega varstva in zagotavljanje strokovnega dela, - vodi postopek strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov in evidenco o verificiranih socialnovarstvenih programih. Socialna zbornica izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka natančneje določi s splošnimi akti. K splošnim aktom od prve do desete alineje prejšnjega odstavka in k programu za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga skladno s četrtim odstavkom 56. člena tega zakona določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, soglasje podata minister, pristojen za socialno varstvo, in minister, pristojen za institucionalno varstvo, k splošnemu aktu iz enajste alineje prejšnjega odstavka pa poda soglasje minister, pristojen za socialno varstvo. Imenik zunanjih sodelavcev iz desete alinee drugega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, telefonsko številko, elektronski naslov in strokovno izobrazbo oziroma znanstveni naslov zunanjega sodelavca; izobrazbo zunanjega sodelavca za področja strokovnega dela; področja strokovnega dela, za katera je zunanji sodelavec usposobljen; leto in opravilno številko izdanega potrdila ali licence. Socialna zbornica opravlja tudi druge naloge, zlasti pa: - sprejme kodeks etike delavcev na področju socialnega varstva, promovira ter nadzira njegovo izvajanje in ukrepa ob njegovem kršenju, - daje mnenja v postopkih podelitve koncesij, dovoljenj za delo in mnenja iz 18.š člena tega zakona, - spremlja in izvaja projekte supervizije dela strokovnih delavcev, - izvaja usposabljanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, - sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov in pri pripravi strokovnih podlag za socialno varstveni program, - predlaga člane za strokovni svet iz 8. člena tega zakona. Socialna zbornica opravlja tudi naloge za svoje člane in naročnike storitev.
- UPRS Sklep I U 1828/2023-8Upravno sodišče RS · 2024
Sodno varstvo v zvezi z vprašanjem zakonitosti dokončnega upravnega akta je dopustno samo, ko je z upravnim aktom odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki izhaja iz predpisa. Upravni akt se mora torej nanašati na njemu lastne pravice in pravne koristi. Ker so samo te predmet varstva v upravnem sporu, je s tem izključeno varstvo drugih atributov, kot so pristojnosti oziroma pooblastila, ki jih ima subjekt v okviru izvrševanja svoje upravne (oblastvene) funkcije. Tožnica je že v tožbi sama izpostavila svoj položaj prvostopenjskega organa v končanem upravnem postopku, in navedla, da je z izdajo sklepa št. 488/2023-SZS/PRIP-KŠ z dne 7. 3. 2023, ki ga je tožena stranka kot instančni organ z izpodbijano odločbo izrekla za ničnega, izvrševala javno pooblastilo na podlagi četrte alineje drugega odstavka 77. člena ZSV. Ker je torej v končanem upravnem postopku tožnica nesporno izvrševala svoje naloge v okviru podeljenega javnega pooblastila, izpodbijana odločba tožene stranke ne pomeni odločitve o tožničini lastni pravici ali pravnem interesu, ki bi ji jo podeljeval predpis, ampak odločitev na področju njenega delovanja oz. izvajanja v zakonu podeljenih
- UPRS Sodba I U 1060/2021-11Upravno sodišče RS · 2023
V konkretnem primeru, glede na navedbe vlagateljice v ugovoru, naj bi upravičenka 29. 2. 2020 ali 1. 3. 2020 zaradi zatrjevane neustrezne nege utrpela fizično poškodbo kože. Gre tako za zatrjevano neustrezno opravljeno storitev, kot jo opredeljuje prvi odstavek 9. člena Pravilnika o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov. Rok osem dni za vložitev ugovora se je iztekel 9. 3. 2020 in je zato predmetni ugovor upravičenke, ki ga je nesporno vložila 10. 3. 2020, tudi po presoji sodišča vložen prepozno. V skladu s 100. členom ZUP se v rok, določen v dnevih, ne šteje dan dogodka od katerega je treba šteti rok, marveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 2. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep I U 1828/2023-8Upravno sodišče RS · 16. 2. 2024besedilo 2016–2026
Sodno varstvo v zvezi z vprašanjem zakonitosti dokončnega upravnega akta je dopustno samo, ko je z upravnim aktom odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki izhaja iz predpisa. Upravni akt se mora torej nanašati na njemu lastne pravice in pravne koristi. Ker so samo te predmet varstva v upravnem sporu, je s tem izključeno varstvo drugih atributov, kot so pristojnosti oziroma pooblastila, ki jih ima subjekt v okviru izvrševanja svoje upravne (oblastvene) funkcije. Tožnica je že v tožbi sama izpostavila svoj položaj prvostopenjskega organa v končanem upravnem postopku, in navedla, da je z izdajo sklepa št. 488/2023-SZS/PRIP-KŠ z dne 7. 3. 2023, ki ga je tožena stranka kot instančni organ z izpodbijano odločbo izrekla za ničnega, izvrševala javno pooblastilo na podlagi četrte alineje drugega odstavka 77. člena ZSV. Ker je torej v končanem upravnem postopku tožnica nesporno izvrševala svoje naloge v okviru podeljenega javnega pooblastila, izpodbijana odločba tožene stranke ne pomeni odločitve o tožničini lastni pravici ali pravnem interesu, ki bi ji jo podeljeval predpis, ampak odločitev na področju njenega delovanja oz. izvajanja v zakonu podeljenih
- UPRS Sodba I U 1060/2021-11Upravno sodišče RS · 5. 12. 2023besedilo 2016–2026
V konkretnem primeru, glede na navedbe vlagateljice v ugovoru, naj bi upravičenka 29. 2. 2020 ali 1. 3. 2020 zaradi zatrjevane neustrezne nege utrpela fizično poškodbo kože. Gre tako za zatrjevano neustrezno opravljeno storitev, kot jo opredeljuje prvi odstavek 9. člena Pravilnika o reševanju ugovorov zoper opravljene socialno-varstvene storitve zasebnikov. Rok osem dni za vložitev ugovora se je iztekel 9. 3. 2020 in je zato predmetni ugovor upravičenke, ki ga je nesporno vložila 10. 3. 2020, tudi po presoji sodišča vložen prepozno. V skladu s 100. členom ZUP se v rok, določen v dnevih, ne šteje dan dogodka od katerega je treba šteti rok, marveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.