iuris
§ zakonZakon o socialnem varstvu · ZSV · velja od 28. 11. 1992

50. člen ZSV

Sodna praksa: 7 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 6. 2021Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Psp 33/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021

    Zaradi predhodno obrazloženega je ob odločilni dejanski ugotovitvi, da tožniki v pravno relevantnem obdobju zaradi čakalnih vrst in sočasni nujni oskrbi niso imeli možnosti izbire med javnimi institucionalnimi zavodi ali domovi za starejše s koncesijo, so kljub temu, da so v kritičnem obdobju izbrali institucionalno varstvo v zasebnem sektorju brez koncesije ob pravilni in ustavno skladni razlagi in uporabi 13. alineje 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, upravičeni do povračila stroškov nege I. iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

  • VDSS Sklep Psp 473/2018Višje delovno in socialno sodišče · 2019

    Če so zdravstvene storitve v domu za starejše, ki so pravica iz obveznega zavarovanja in kot take pripadajo vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja, financirane iz obveznega zavarovanja, zagotovljene le oskrbovancem v javnem institucionalnem varstvu oziroma zasebnem s koncesijo, medtem ko so oskrbovanci v povsem zasebnem varstvu sami plačniki zdravstvenih storitev, ne da bi država, ki je že po ustavi zavezana k skrbi za delovanje sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, zagotavljala vsaj možnost izbire institucionalnega varstva in s tem brezplačnih zdravstvenih storitev v javnih institucijah ali pri zasebnikih s koncesijo, so slednji brez razumnega in stvarnega razloga postavljeni v neenak položaj napram prvim. Tožniki, ki so uveljavljali zdravstvene storitve v domu za starejše kot pravice iz obveznega zavarovanja pri izvajalcu, ki ni vključen v javno mrežo, niso dolžni sami kriti stroškov obiska zdravnika, če je šlo za strošek dejavnosti splošnih ambulant kot osnovne zdravstvene dejavnosti, ki jo dom za starejše le organizira, izvaja pa jo zdravnik iz javne mreže. Stroškov zdravstvene nege pa niso dolžni kriti, če jim v obravnavanem obdobju institucional

  • UPRS sodba I U 913/2015Upravno sodišče RS · 2016

    S tem, ko je upravni organ pri sklepanju dogovora o trajanju, vrsti, obsegu in načinu zagotavljanja institucionalnega varstva ter o plačilu oz. doplačilu oskrbnih stroškov uporabil pravila ZSV in Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, je tožnika obravnaval na enak način kot upravičence do institucionalnega varstva iz 8. člena Pravilnika II. Posledično je tudi pravilno uporabil določne ZSV, Pravilnika, Pravilnika II (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev) in ZUP v postopku odpusta tožnika iz DSO. Le tako je namreč mogoče zagotoviti enako obravnavanje vseh oseb, ki se na kakršenkoli način vključijo v institucionalno varstvo v okviru DSO.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 12. 2025
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Različice besedila · 3
  1. od 26. 7. 2023 · trenutno
  2. 10. 12. 2021 – 25. 7. 2023 · črtan
  3. 20. 11. 1992 – 9. 12. 2021

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

7 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 6. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–7 od 7
  • VDSS Sodba Psp 33/2021
    Višje delovno in socialno sodišče · 3. 6. 2021besedilo 1992–2021

    Zaradi predhodno obrazloženega je ob odločilni dejanski ugotovitvi, da tožniki v pravno relevantnem obdobju zaradi čakalnih vrst in sočasni nujni oskrbi niso imeli možnosti izbire med javnimi institucionalnimi zavodi ali domovi za starejše s koncesijo, so kljub temu, da so v kritičnem obdobju izbrali institucionalno varstvo v zasebnem sektorju brez koncesije ob pravilni in ustavno skladni razlagi in uporabi 13. alineje 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, upravičeni do povračila stroškov nege I. iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

  • VDSS Sklep Psp 473/2018
    Višje delovno in socialno sodišče · 14. 3. 2019besedilo 1992–2021

    Če so zdravstvene storitve v domu za starejše, ki so pravica iz obveznega zavarovanja in kot take pripadajo vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja, financirane iz obveznega zavarovanja, zagotovljene le oskrbovancem v javnem institucionalnem varstvu oziroma zasebnem s koncesijo, medtem ko so oskrbovanci v povsem zasebnem varstvu sami plačniki zdravstvenih storitev, ne da bi država, ki je že po ustavi zavezana k skrbi za delovanje sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, zagotavljala vsaj možnost izbire institucionalnega varstva in s tem brezplačnih zdravstvenih storitev v javnih institucijah ali pri zasebnikih s koncesijo, so slednji brez razumnega in stvarnega razloga postavljeni v neenak položaj napram prvim. Tožniki, ki so uveljavljali zdravstvene storitve v domu za starejše kot pravice iz obveznega zavarovanja pri izvajalcu, ki ni vključen v javno mrežo, niso dolžni sami kriti stroškov obiska zdravnika, če je šlo za strošek dejavnosti splošnih ambulant kot osnovne zdravstvene dejavnosti, ki jo dom za starejše le organizira, izvaja pa jo zdravnik iz javne mreže. Stroškov zdravstvene nege pa niso dolžni kriti, če jim v obravnavanem obdobju institucional

  • UPRS sodba I U 913/2015
    Upravno sodišče RS · 23. 12. 2016besedilo 1992–2021

    S tem, ko je upravni organ pri sklepanju dogovora o trajanju, vrsti, obsegu in načinu zagotavljanja institucionalnega varstva ter o plačilu oz. doplačilu oskrbnih stroškov uporabil pravila ZSV in Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, je tožnika obravnaval na enak način kot upravičence do institucionalnega varstva iz 8. člena Pravilnika II. Posledično je tudi pravilno uporabil določne ZSV, Pravilnika, Pravilnika II (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev) in ZUP v postopku odpusta tožnika iz DSO. Le tako je namreč mogoče zagotoviti enako obravnavanje vseh oseb, ki se na kakršenkoli način vključijo v institucionalno varstvo v okviru DSO.

  • VSRS sklep II Ips 217/2016
    Vrhovno sodišče RS · 20. 9. 2016besedilo 1992–2021

    Pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, je treba upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV. Normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti. Ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialno varstveni zavod za dom za starejše občane, ni le dejansko, ampak tudi oziroma zlasti pravno vprašanje.

  • VSC sklep Cp 688/2010
    Višje sodišče v Celju · 2. 8. 2010besedilo 1992–2021

    Sodišče mora pred odločitvijo o namestitvi osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda pridobiti tudi mnenje zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta, in se v odločbi opredeliti do okoliščine, da zavod osebe zaradi prezasedenosti ne more sprejeti.

  • VSL sklep Cpg 606/95
    Višje sodišče v Ljubljani · 7. 4. 1995besedilo 1992–2021

    Če predlog za vpis sprememb v sodni register ne vsebuje tudi zahtevka za vpis dejavnosti z navedbo ustrezne šifre in imena SKD, odloči sodišče istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register, in sicer samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen.

  • VSRS Sodba II Ips 263/93
    Vrhovno sodišče RS · 13. 1. 1994besedilo 1992–2021

    Domovi za starejše občane ali upokojence so delovne organizacije, ki so s 1. aprilom 1991 postali zavodi. Kot zavod pa je seveda tudi pravna oseba (čl. 4 Zakona o zavodih). Le premoženje, s katerim je do 1.4.1991 upravljala, je takrat postalo last njenega ustanovitelja. In samo to je v tej pravdi odločilno. Ker tožena stranka ni lastnica spornega stanovanja, je tožnikov tožbeni zahtevek proti njej neutemeljen in ga je zato potrebno zavrniti.