Zakon o volitvah predsednika republike (ZVPR)

Predsednik republike se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem.

Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravice biti voljen nima državljan Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni, v času, ko zaradi razlogov na njegovi strani ne prestaja kazni zapora in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana.

Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo.

Predsedniku republike preneha mandat: - če izgubi volilno pravico, - če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije ali pa obstaja drug trajni zadržek, da ne more več opravljati funkcije, - če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, - če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo predsednika republike, - če odstopi. Predsedniku republike mora biti v postopku ugotavljanja razlogov iz prejšnjega odstavka za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata. Predsedniku republike preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka tega člena.

Funkcija predsednika republike ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih in samoupravnih narodnih skupnostih. Z dnem nastopa funkcije predsedniku republike preneha funkcija iz prejšnjega odstavka. Predsednik republike ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem funkcije.

Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz prve alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drug pristojni organ državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz druge alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona. Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona. Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti iz prvega odstavka 3.b člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz četrte alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona. Zoper akt o prenehanju mandata iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona lahko predsednik republike vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Predsednik republike o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta. Nadomestne volitve za novega predsednika republike se lahko razpišejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.

Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata predsednika republike je nujna zadeva. Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor. Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan. Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti. Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.

Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi. Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor. Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže. Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi v primeru, če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v skladu s četrtim odstavkom 3.č člena tega zakona. Predsedniku republike, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, mandat preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča. Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, predsedniku republike, ki mu je mandat nezakonito prenehal, vrhovno sodišče mandat ponovno vzpostavi. Vrhovno sodišče odločitve posreduje državnemu zboru. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, je dolžno državni zbor obvestiti tudi o datumu vročitve sodbe predsedniku republike. Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.

Volitve predsednika republike morajo biti opravljene najkasneje petnajst dni pred iztekom petletne mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Če se mandatna doba predsednika republike zaradi vojnega ali izrednega stanja podaljša, morajo biti volitve predsednika republike opravljene najkasneje petnajst dni pred iztekom podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Če predsedniku republike preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve predsednika republike opravljene najkasneje stopet dni po prenehanju mandata prejšnjega predsednika republike.

Volitve predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora. Volitve se razpišejo najprej stopetintrideset in najkasneje petinsedemdeset dni pred iztekom petletne oziroma podaljšane mandatne dobe prejšnjega predsednika republike. Če predsedniku republike preneha mandat pred iztekom mandatne dobe, morajo biti volitve predsednika republike razpisane najkasneje petnajst dni po prenehanju mandata prejšnjega predsednika republike. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot devetdeset dni in ne manj kot šestdeset dni.

V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja. Dan glasovanja se določi na nedeljo ali drug dela prost dan. Z dnem, ki je določen kot dan razpisa volitev, začnejo teči roki za volilna opravila. Akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po zakonu o volitvah v državni zbor.

Sredstva za volitve predsednika republike se zagotavljajo v državnem proračunu.

Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volilci.

Poslanci določajo kandidate s podpisovanjem. Kandidata lahko določi najmanj deset poslancev državnega zbora.

Politične stranke določajo kandidate po postopku, določenem z njihovimi pravili. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata. Dvoje ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature mora biti podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali najmanj tritisoč volilcev.

Volilci določajo kandidate s podpisovanjem. Posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pettisoč volilcev.

Vsak poslanec in vsak volilec lahko da podporo samo eni kandidaturi. Podpora kandidaturam s podpisovanjem se daje na način, kot ga določa zakon o volitvah v državni zbor.

Za kandidaturo za predsednika republike je potrebno pisno soglasje kandidata. Kandidat lahko umakne soglasje s pisno izjavo, ki se predloži republiški volilni komisiji najkasneje dvajseti dan pred dnevom glasovanja.

Predlog kandidature mora vsebovati ime predlagatelja in osebne podatke kandidata ter predstavnika kandidata. Predlogu mora biti priloženo pisno soglasje kandidata in podpisi poslancev oziroma volilcev, ki podpirajo kandidaturo, na predpisanih obrazcih. Predlogu kandidature, ki jo vloži politična stranka, mora biti priložen tudi zapisnik o določitvi kandidature in pravila politične stranke. Če kandidaturo predlaga skupina poslancev oziroma volilcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed predlagateljev z dodatkom "in skupina poslancev" oziroma "in skupina volilcev".

Predlog kandidature se vloži neposredno pri republiški volilni komisiji najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja. Republiška volilna komisija preiskusi zakonitost vloženih kandidatur. Za preiskus zakonitosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor.

Nihče ne more biti hkrati kandidat za predsednika republike in za poslanca državnega zbora ali za člana državnega sveta. Če republiška volilna komisija ugotovi, da je kandidat za predsednika republike hkrati predlagan za kandidata za poslanca državnega zbora, ali člana državnega sveta, ga pozove, da se v roku oseminštiridesetih ur izjasni o tem, katero kandidaturo sprejema. Če tega ne stori v tem roku, se šteje kot veljavna kandidatura, h kateri je dal nazadnje soglasje.

Republiška volilna komisija določi seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in imeni predlagateljev. Vrstni red kandidatur se določi z žrebom. Republiška volilna komisija objavi seznam kandidatur najkasneje petnajst dni pred dnevom glasovanja.

Glede organizacije in dela na voliščih, glasovanja in ugotavljanja izida glasovanja veljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Glasovnica za volitve predsednika republike vsebuje imena in priimke kandidatov po vrstnem redu na seznamu kandidatur in navodilo o načinu glasovanja. Volilec lahko glasuje samo za enega kandidata in sicer tako, da obkroži številko pred imenom in priimkom kandidata, za katerega glasuje.

Republiška volilna komisija ugotovi izid volitev za predsednika republike. Za predsednika republike je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov.

Če noben kandidat ni dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če je več kandidatov dobilo enako najvišje število glasov ali če je dvoje ali več kandidatov dobilo enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje določi z žrebom. Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov pri prvem glasovanju. Če je število dobljenih glasov enako, se vrstni red določi z žrebom.

Ponovno glasovanje se opravi najkasneje enaindvajset dni po prvem glasovanju. Ponovno glasovanje razpiše republiška volilna komisija. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Republiška volilna komisija izdela poročilo o izidu volitev za predsednika republike in ga predloži predsedniku državnega zbora ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Prve volitve predsednika republike razpiše predsednik Skupščine Republike Slovenije. Pri prvih volitvah predsednika republike lahko določi kandidata skupina najmanj trideset delegatov zborov Skupščine Republike Slovenije, podporo kandidaturi, ki jo določi politična stranka, pa lahko da najmanj osem delegatov zborov Skupščine Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 42/89 in 5/90).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.