21. člen ZIL
Znamka, ki vsebuje napise, besede ali kombinacije črk, ne izključuje pravice drugega, da daje z enakimi napisi, besedami ali kombinacijami črk v promet svoje blago ali storitve, če prikazujejo taki napisi, besede ali kombinacije črk njegovo ime, firmo ali naziv, ki jih je pridobil v dobri veri. Oseba, ki je imela ob prijavi ime, firmo oziroma naziv istoveten z znamko drugega, lahko izpodbija tako znamko za isto ali podobno vrsto, blaga oziroma storitev, razen če je imel nosilec znamke ob prijavi isto ime, firmo oziroma naziv.
- VSL sodba I Cpg 495/2002Višje sodišče v Ljubljani · 2002
Tožeča stranka bi lahko zahtevala, da se s strani sodišča razglasi za nosilko znamke tožene stranke le, če sama ne bi bila nosilka znamke, ampak bi v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga oziroma storitev uporabljala znak, ki bi bil istoveten ali podoben kasnejši znamki tožene stranke.
- VSL sodba in sklep I Cpg 1249/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001
1. odst. 21. čl. ZIL je izključeval kršitev blagovne znamke, če je v gospodarskem prometu (med drugim) uporabljena firma drugega. Tega določila ne gre širiti na uporabo npr. le fantazijskega dodatka v firmi. Takšno nastopanje na trgu namreč ni uporaba firme, ki kot ime družbe (1. odst. 12. čl. ZGD) služi ločevanju od ostalih družb, ne pa za ločevanju enakih ali podobnih proizvodov oz. storitev (prim. 1.odst. 21. čl. ZGD in 1. odst. 17. čl. ZIL/93). Za presojo dobrovernosti sporne registracije odgovor na vprašanje, ali je bila znamka tožeče stranke uporabljena na trgu v Sloveniji, ne more biti pravilno izhodišče. Namreč, dobrovernost predpostavlja, da tožena stranka ni poznala sporne znamke tožeče stranke. Zaznavanje pa ni in ne more biti omejeno z državno mejo.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 6. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 495/2002Višje sodišče v Ljubljani · 12. 6. 2002
Tožeča stranka bi lahko zahtevala, da se s strani sodišča razglasi za nosilko znamke tožene stranke le, če sama ne bi bila nosilka znamke, ampak bi v gospodarskem prometu za označevanje svojega blaga oziroma storitev uporabljala znak, ki bi bil istoveten ali podoben kasnejši znamki tožene stranke.
- VSL sodba in sklep I Cpg 1249/2001Višje sodišče v Ljubljani · 14. 12. 2001
1. odst. 21. čl. ZIL je izključeval kršitev blagovne znamke, če je v gospodarskem prometu (med drugim) uporabljena firma drugega. Tega določila ne gre širiti na uporabo npr. le fantazijskega dodatka v firmi. Takšno nastopanje na trgu namreč ni uporaba firme, ki kot ime družbe (1. odst. 12. čl. ZGD) služi ločevanju od ostalih družb, ne pa za ločevanju enakih ali podobnih proizvodov oz. storitev (prim. 1.odst. 21. čl. ZGD in 1. odst. 17. čl. ZIL/93). Za presojo dobrovernosti sporne registracije odgovor na vprašanje, ali je bila znamka tožeče stranke uporabljena na trgu v Sloveniji, ne more biti pravilno izhodišče. Namreč, dobrovernost predpostavlja, da tožena stranka ni poznala sporne znamke tožeče stranke. Zaznavanje pa ni in ne more biti omejeno z državno mejo.