iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o industrijski lastnini · ZIL · ne velja od 8. 12. 2001

14. člen ZIL

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 23. 11. 2001Vse odločbe ↓
  • VSL sklep I Cpg 1220/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2001

    Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.

  • VSRS Sodba III Ips 89/99Vrhovno sodišče RS · 1999

    Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, bo že ob povprečni pazljivosti te razlike v zunanji obliki opazil. Nasprotno tožnikovo razlagovanje in utemeljevanje tožbenega zahtevka bi praktično gledano pomenilo, da bi lahko le en sam proizvajalec izdeloval plošče za izolacijo fasad, kar pa bi lahko privedlo tudi do nedopustnega monopolnega položaja na trgu.

  • VSRS Sodba II Ips 149/96Vrhovno sodišče RS · 1997

    Materialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek je bila odločilnega pomena ugotovitev, da domnevna bistvena novost po tožencih zahtevanega varstva modela - kovinske ploščice na dnu košar - že več kot 6 mesecev pred vložitvijo prijave (30.12.1992) ni bila več nova, ker je bila znana javnosti že več kot 6 mesecev pred tem (najpozneje aprila 1992). V skladu s takim zaključkom pa je tudi nadaljnji zaključek sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje modela, čim je odpadla bistvena novost prijave, saj bi bili pogoji izpolnjeni le, če bi bili novi vsi zatrjevani elementi oblike. Ob takem stanju sta zato sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotovili ničnost spornega modela.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 5. 12. 1997

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 11. 2001
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSL sklep I Cpg 1220/2001
    Višje sodišče v Ljubljani · 23. 11. 2001

    Kaj sporne čevlje in sandale morda ločuje od (zgolj) modnega oblikovanja obutve (morebitna oblikovalčeva ideja in njen originalen, individualen izraz v videzu obutve), ter zato izvzema iz množice ostale modne obutve, bi morala predlagatelja najprej sama opredeliti. Težko bi bilo zagovarjati stališče, po katerem bi bila lahko podana kršitev začasne pravice do modela, predno je upnik takšno pravico pridobil (začasna pravica do modela se pridobi od dneva, ko je bila vložena pravilna prijava modela). Predmet zaščite modela je lahko le konkretna nova zunanja oblika, konkretni videz industrijskega izdelka, ki se bistveno razlikuje od prej dostopnih (14. in 15. čl. ZIL), ne pa morebiti tip čevlja, s katerim so neločljivo povezane njegove funkcionalne značilnosti, ki z modelom niso zaščitene, ker ne oblikujejo novega videza izdelka.

  • VSRS Sodba III Ips 89/99
    Vrhovno sodišče RS · 17. 11. 1999

    Termoizolacijske plošče na splošno kot gradbeni material za izolacijo fasad se glede na svoj namen ne morejo tako razlikovati, da si v določeni meri vendarle ne bi bile - laično vzeto - podobne. Zato je treba šteti, da je podano bistveno razlikovanje med ploščami tudi v takem primeru, kot je obravnavani, ko se tožnikova in toženčeva plošča razlikujeta po številu utorov, posledično po številu predelov in s tem po obliki sploh. Kupec, ki se bo zanimal za take termoizolacijske plošče za fasade, bo že ob povprečni pazljivosti te razlike v zunanji obliki opazil. Nasprotno tožnikovo razlagovanje in utemeljevanje tožbenega zahtevka bi praktično gledano pomenilo, da bi lahko le en sam proizvajalec izdeloval plošče za izolacijo fasad, kar pa bi lahko privedlo tudi do nedopustnega monopolnega položaja na trgu.

  • VSRS Sodba II Ips 149/96
    Vrhovno sodišče RS · 28. 5. 1997

    Materialnopravno podlago za rešitev spora predstavljajo določbe 14., 15. in 87. člena zakona o industrijski lastnini. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje spor pravdnih strank pravilno razrešili po spredaj navedenih določbah zakona o industrijski lastnini, ko sta ugodili tožnikovemu tožbenemu zahtevku. Za sprejet zaključek je bila odločilnega pomena ugotovitev, da domnevna bistvena novost po tožencih zahtevanega varstva modela - kovinske ploščice na dnu košar - že več kot 6 mesecev pred vložitvijo prijave (30.12.1992) ni bila več nova, ker je bila znana javnosti že več kot 6 mesecev pred tem (najpozneje aprila 1992). V skladu s takim zaključkom pa je tudi nadaljnji zaključek sodišč nižjih stopenj, da niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje modela, čim je odpadla bistvena novost prijave, saj bi bili pogoji izpolnjeni le, če bi bili novi vsi zatrjevani elementi oblike. Ob takem stanju sta zato sodišči druge in prve stopnje pravilno ugotovili ničnost spornega modela.