122. člen ZIL
Vse pravice industrijske lastnine, prijavljene ali priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do dneva, ko začne veljati ta zakon, razen označb porekla blaga, veljajo neokrnjeno v Republiki Sloveniji do izteka njihove veljavnosti. Ob predložitvi ustreznih dokazov lahko v upravičenih razlogih nosilci pravic od Urada zahtevajo, da prevzame nadaljevanje postopka za priznanje ali nadaljevanje vzdrževanja veljavnosti pravic iz prvega odstavka tega člena. Če Urad ugodi zahtevi za nadaljevanje postopka za priznanje pravice, se ta postopek nadaljuje po določbah tega zakona.
- VSRS Sodba X Ips 175/2002Vrhovno sodišče RS · 2008
Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
- VSRS Sodba I Up 233/2000Vrhovno sodišče RS · 2004
Vzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji uživajo pravno varstvo.
- VSRS Sodba I Up 981/99Vrhovno sodišče RS · 2003
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997) zavrgel.
Sodna praksa
9 odločb navaja ta člen · zadnja 25. 2. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba X Ips 175/2002Vrhovno sodišče RS · 25. 2. 2008
Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
- VSRS Sodba I Up 233/2000Vrhovno sodišče RS · 12. 10. 2004
Vzpostavljanje podatkovne baze ne more biti časovno neomejeno. Namen sodelovalne dolžnosti pri vzpostavitvi baze podatkov je zagotoviti varstvo pri ZZP prijavljenih ali pridobljenih pravic. Učinkovito pravno varstvo prenesenih pravic kot tudi varstvo novih pravic pa je mogoče zagotoviti le, če je znano, katere pravice industrijske lastnine in v kakšnem obsegu v določenem trenutku v Sloveniji uživajo pravno varstvo.
- VSRS Sodba I Up 981/99Vrhovno sodišče RS · 18. 11. 2003
Ker tožnik pravic iz blagovne znamke, priznane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu do 1.3.1994 ni prenesel na urad, niti posredoval najnujnejših podatkov za vzpostavitev podatkovne baze ter dokazila o plačilu vsaj ene pristojbine za njihovo vzdrževanje, je urad zahtevo za prenos in vzdrževanje blagovne znamke (vložene dne 30.7.1997) zavrgel.
- UPRS sodba U 1867/98Upravno sodišče RS · 23. 4. 2003
Zakonodajalec je v določilu 1. člena ZIL-B (Uradni list RS, št. 75/97) uredil t.i. sodelovalno dolžnost v skladu s stališči Ustavnega sodišča iz odločbe z dne 17. 4. 1997 (Uradni list RS, št. 34/97). Določilo 1. člena ZIL-B v konkretnem primeru ni bilo uporabljeno retroaktivno. Določba 1. člena ZIL-B, ki je bila uporabljena v konkretnem primeru izpodbijanega akta, ne pomeni posega v pridobljene pravice z učinkom za nazaj, ampak gre za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve". Poseg v pridobljeno pravico za naprej je ustavno dopusten, če za posegom stoji stvaren razlog, ki je utemeljen v prevladujočem legitimnem javnem interesu.
- VSRS Sodba I Up 644/99Vrhovno sodišče RS · 6. 3. 2003
Pravna podlaga za nadaljevanje postopka za priznanje blagovne znamke v RS je podana, v kolikor je bila prijava blagovne znamke pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu vložena do vključno 3. aprila 1992.
- VSRS Sodba U 448/94Vrhovno sodišče RS · 22. 10. 1997
Če je tožeča stranka že pri Zveznem zavodu za patente plačala pristojbino za 14. leto trajanja patenta, potem glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/94-15 z dne 17.4.1997 (Ur.l. RS, št. 34/97 z dne 7.6.1997) za 14. leto ni dolžna plačati pristojbine in če 14. leto trajanja patenta pomeni obdobje od 31.10.1993 do 31.10.1994, tudi ni bilo podlage za odločitev, da mora tožeča stranka plačati pristojbino za obdobje od 1.3.1994 do 31.10.1994.
- VSRS Sodba U 321/94Vrhovno sodišče RS · 24. 9. 1997
V postopku določitve pristojbine za vzdrževanje patenta je pravno pomembna priznana patentna pravica za obdobje, ki ga določa zakon, zato v upravnem sporu, povezanem z določitvijo pristojbine, ni mogoče upoštevati ugovora, ki se nanaša na odločbo o priznanju patentne pravice.
- VSRS Sodba U 322/94Vrhovno sodišče RS · 10. 9. 1997
Po določbi 77. člena ZVITIZR (novela iz leta 1990) registrirane pravice, s katerimi so zavarovani izumi, ki veljajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, veljajo še naprej in se zanje uporabljajo določbe tega zakona, tudi določba 23. člena novele, s katero je bilo določeno trajanje patenta 20 let šteto od dneva prijave. Ta ureditev velja za vse zatečene patente, če bi bil z odločbo o priznanju patenta določen čas trajanja patenta. Enaka ureditev varstva izumov po noveli ZIL, kot je vsebovana v noveli ZVITIZR iz leta 1990, zato ne pomeni kršitev pravic nosilcev pravic iz patenta.
- VSRS Sodba U 257/94Vrhovno sodišče RS · 28. 8. 1997
Ker je trajanje že pridobljene patentne pravice, za katero pa v odločbi ni določen rok njenega trajanja, spremenila že novela zveznega zakona ZVITIZR iz leta 1990 na 20 let od prijave patenta, Urad RS za varstvo industrijske lastnine pri prenosu te pravice po ZIL te pravice ni skrajšal, saj jo je priznal 20 let od prijave patenta, enako torej, kot je to določila že prej navedena novela zveznega zakona.