78. člen ZPIZ

Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da se postopek prekine, ker tožnik, ki je omejeno poslovno sposoben, nima skrbnika, ni v škodo tožnika. Iz tega razloga tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev in se njegova pritožba zavrže.

Tudi če je tožnico do svoje smrti preživljala mati, bi morala tožnica postati popolnoma in trajno nezmožna za delo do smrti zavarovanca oz. uživalca pravice, da bi bila upravičena do do družinske pokojnine po starosti, do katere ji je sicer ta pravica zagotovljena. Ob drugačni razlagi zakona bi lahko vsakdo, ki bi kadarkoli v življenju postal trajno nezmožen za delo ob izpolnjenih pogojih lahko uveljavljal pravico do družinske pokojnine.

V Sklepu je pod točko I v tretji alineji določba, da se šteje, da je zavarovanec ali družinski član do svoje smrti preživljal družinske člane, če njihovi povprečni mesečni osebni dohodki v zadnjem koledarskem letu pred zavarovalnim primerom niso dosegli polovice zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo (po novem osnove za odmero dodatnih pravic - pri tem je glede drugega dela prve alineje I. točke upoštevana odločitev odločbe US št. U-I-178/02 z dne 12.9.2002 - Uradni list RS, št. 83/2002, ki je nižji sodišči nista upoštevali). Ker je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jo je prevzelo tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi (potrjuje pa jo tudi sama tožnica v svojih navedbah), da skupni dohodki tožnice znašajo 302 EUR, to pomeni, da njeni lastni dohodki presegajo limit, pri katerem se šteje, da so preživljane osebe.

Določbe 78., 81., in 82. člena ZPIZ/92 imajo značaj blanketne norme in je potrebno pri ugotavljanju izpolnjenja pogojev za priznanje pravice do družinske pokojnine po 26. letu starosti, uporabiti določbe ZVIS. Iz navedenega zakona pa ne izhaja, da mora študent diplomirati do zaključka absolventskega staža in to na istem študijskem programu, ki ga je prekinil zaradi služenja vojaškega roka. Zakon omogoča tudi prehode med štrudijskimi programi, vzporedno izobraževanje in nadaljevanje študija po prekinitvi. Ker je tožnik redno šolanje dokazal z ustreznimi potrdili o šolanju, kljub temu, da je spremenil smer študija, izpolnjuje pogoje po 2. odst. 82. členu ZPIZ/92.

ZPIZ ne opredeljuje pojmov rednega študija, trajanja študija, statusa študenta, njegove pravice in dolžnosti, prehoda iz enega študijskega programa v drugega ter ne določa, kdaj se redni študij konča. Zato imajo določbe 78., 81. in 82. člena ZPIZ lastnosti blanketne norme, katerih vsebina je določena v zakonu s področja vzgoje in izobraževanja.

Neupravičeno pridobitev pa v 210. členu obravnava ZOR, na katerega uporabo napotuje določba 288. člena ZPIZ. Na podlagi navedenih določb ZPIZ in ZOR je zavarovanec dolžan vrniti zavodu neupravičeno izplačan znesek ne glede na to, da sam škode s svojim ravnanjem ni zakrivil. Zadostuje, da je bil z izplačilom zneska, do katerega zavarovanec ni imel pravice, zavod prikrajšan, zavarovanec pa na drugi strani obogaten. Neupravičeno izplačan znesek v konkretnem primeru predstavlja izplačilo družinske pokojnine tožencu še za mesec september 1994, do katerega po odločbi tožnika št. 34-841761 z dne 8.9.1995, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je pridobilo v sodnem postopku že prvostopno sodišče, ni bil več upravičen.

Po določbi 254. člena ZPIZ lahko pravice iz pokojninskega zavarovanja uveljavljajo le osebe, ki so bile pri slovenskem nosilcu zavarovanja nazadnje zavarovane. Zato je za pridobitev pravice do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl v Bosni in Hercegovini kot pripadnik tuje vojske, potrebno najprej ugotoviti, ali je bi zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ali pa je bil obvezno zavrovan v BiH. Ker gre za spor z mednarodnim elementom, mora sodišče po uradni dolžnosti v skladu z 12. členom ZMZP ugotoviti vsebino tujega prava.

ZZZS lahko odškodninsko odgovarja tožniku, če njegovi organi (zdravniške komisije) niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, podane pa so tudi ostale predpostavke odškodninske obveznosti.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko od toženke, ki je do 26. leta starosti prejemala družinsko pokojnino, zahteva vrnitev zneskov, ki so ji bili izplačani po dopolnjenem 26. letu. Do teh zneskov toženka ni imela pravice po 78. čl. ZPIZ, po 288. čl. ZPIZ pa mora zavarovanec, ko mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, le-tega vrniti v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih, v tem primeru po 210. čl. ZOR (neupravičena obogatitev). Ker je bila tožena stranka obveščena o preplačilu šele s prejemom tožbe in vabila na glavno obravnavo, tečejo zakonite zamudne obresti šele od dneva vložitve tožbe dalje.