71. člen ZPIZ

Vdova pridobi pravico po umrlem zavarovancu, če so sočasno izpolnjeni pogoji na strani umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic in na strani vdove. Ker pokojni zavarovanec ni dopolnil vsaj 5 let skupne zavarovalne dobe, niti ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine (skupna zavarovalna doba pokojnika je znašala 4 leta, 11 mesecev in 7 dni), tožnici ni mogoče priznati pravice do vdovske pokojnine.

Tožnici, ki ni dopolnila 45 let starosti do 31. 12. 1999 (v času veljavnosti ZPIZ), pravice do družinske pokojnine po 4. odstavku 427. člena ZPIZ-1 pri dopolnitvi 50 let starosti ni mogoče priznati.

Ker tožnica in pokojni zavarovanec, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, nista živela v veljavni izvenzakonski skupnosti, saj je bil pokojni zavarovanec še v zakonski zvezi, poleg tega pa je izvenzakonska skupnost prenehala pred smrtjo zavarovanca, tožnica nima pravice do vdovske pokojnine.

Ker vdova pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi, če imajo otroci pravico do družinske pokojnine na podlagi ureditve v Sloveniji, oziroma to pravico uživajo pri slovenskem nosilcu zavarovanja, tožnica nima pravice do družinske pokojnine po hčerki, ki ji je bila pravica do družinske pokojnine priznana pri tujem nosilcu zavarovanja (v BIH). Ponovna odmera pokojnin se po 37. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino opravi le v primeru, da gre za pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, zato ponovna odmera v primeru, ko pri priznanju pravice do družinske pokojnine v BIH ni bila upoštevana zavarovalna doba, ki jo je pokojni dopolnil v Sloveniji, ni mogoča.

Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 71. členu ZPIZ ni pomembno, da je pokojni zavarovanec umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZPIZ. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da imajo tožnica ter njena otroka pravico do družinske pokojnine glede na to, da izpolnjujejo tudi posebne pogoje za priznanje pravice po ZPIZ.

Ker smrt pokojnega očeta, po katerem tožnika uveljavljata pravico do družinske pokojnine, kot pripadnika tujih vojaških enot (Bosne in Hercegovine), ni ovira za priznanje pravice do družinske pokojnine po slovenskih predpisih, imata tožnika ob izpolnjevanju pogojev po ZPIZ-1 pravico do družinske pokojnine po pokojnem očetu, ki je imel lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih (in je dopolnil več kot pet let zavarovalne dobe).

Pogoji iz prvega in drugega odstavka 154. člena ZPIZ, ki se nanašajo na okoliščine in lastnosti stranke, ki morajo biti podane, da je odločanje o njeni zahtevi dopustno, so procesne predpostavke. Od njihovega obstoja ali neobstoja je odvisen začetek postopka pri zavodu.

Po določbi 254. člena ZPIZ lahko pravice iz pokojninskega zavarovanja uveljavljajo le osebe, ki so bile pri slovenskem nosilcu zavarovanja nazadnje zavarovane. Zato je za pridobitev pravice do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl v Bosni in Hercegovini kot pripadnik tuje vojske, potrebno najprej ugotoviti, ali je bi zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja, ali pa je bil obvezno zavrovan v BiH. Ker gre za spor z mednarodnim elementom, mora sodišče po uradni dolžnosti v skladu z 12. členom ZMZP ugotoviti vsebino tujega prava.

ZPIZ ni z nobeno določbo omejil priznanja pravice do družinske pokojnine v primeru, ko zavarovanec umre v tuji državi v času vojne kot pripadnik vojske v tej državi.