70. člen ZPIZ
Družinsko pokojnino lahko uveljavijo naslednji družinski člani:
- zakonec;
- otroci (zakonski ali nezakonski, posvojenci; pastorki, ki jih je zavarovanec preživljal; vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal);
- starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preživljal;
- bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje. Šteje se, da so vnuki oziroma drugi otroci brez staršev tudi, če so starši živi, a so popolnoma nezmožni za delo v smislu 84. člena tega zakona. Zavod določi, kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal družinskega člana.
- VDSS VDS sodba Psp 690/2004Višje delovno in socialno sodišče · 2006
Po določbi 392. čl. ZPIZ-1 je potrebno preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje vdovske pokojnine tožnici po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1, to je po prej veljavnem ZPIZ/92. Ker tožnica ob zavarovančevi smrti ni imela lastnosti zavarovanke, bi morala do zavarovančeve smrti dopolniti starost 45 let oz. vsaj 40 let, da bi to pravico pridobila z izpolnitvijo 45 let starosti. Ker ni dokazano, da bi skupni otrok s pokojnim zavarovancem kadar koli iz obveznega zavarovanja v R Sloveniji pridobil pravico do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu oz. to pravico užival, tožnica tudi na tej podlagi ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine, saj po 3. alinei 1. odst. 72. čl. ZPIZ pridobi pravico do družinske pokojnine vdova, ki ji je po moževi smrti ostal otrok, ki ima tudi sam pravico do družinske pokojnine po možu.
- VSRS Sodba VIII Ips 51/2002Vrhovno sodišče RS · 2003
Prostovoljno zavarovanje, kljub drugačni razlagi tožene stranke in nižjih sodišč, po mnenju revizijskega sodišča ne more biti razlog za ugotovitev, da tisti, ki je prostovoljno zavarovan ni mogel biti upravičenec do družinske pokojnine. Določbo 1. alinee prvega odstavka sklepa, da se šteje, da je zavarovanec do svoje smrti preživljal družinskega člana, če ta ni bil zavarovan po zakonu ali ni bil uživalec pokojnine (določba je bila glede pokojnine razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-178/02-14 z dne 12.9.2002), je treba tolmačiti v smislu določbe 89. člena ZPIZ, kjer je določeno, da ima pravico do odpravnine vdova ali vdovec, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. Ker veljajo za priznanje pravice do odpravnine (razlika samo v izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 72. oziroma 73. člena ZPIZ-92) primerljivi pogoji s pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine, sklep ne more za priznanje pravice do pokojnine zahtevati od upravičencev izpolnjevanje drugačnih osnovnih pogojev, kot jih zakon določa za pridobitev pravice do odpravnine. To pa pomeni, da se lahko določba sklepa, če ni zavarovan po zakonu raz
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 1. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS VDS sodba Psp 690/2004Višje delovno in socialno sodišče · 5. 1. 2006
Po določbi 392. čl. ZPIZ-1 je potrebno preizkusiti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje vdovske pokojnine tožnici po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1, to je po prej veljavnem ZPIZ/92. Ker tožnica ob zavarovančevi smrti ni imela lastnosti zavarovanke, bi morala do zavarovančeve smrti dopolniti starost 45 let oz. vsaj 40 let, da bi to pravico pridobila z izpolnitvijo 45 let starosti. Ker ni dokazano, da bi skupni otrok s pokojnim zavarovancem kadar koli iz obveznega zavarovanja v R Sloveniji pridobil pravico do družinske pokojnine po pokojnem zavarovancu oz. to pravico užival, tožnica tudi na tej podlagi ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine, saj po 3. alinei 1. odst. 72. čl. ZPIZ pridobi pravico do družinske pokojnine vdova, ki ji je po moževi smrti ostal otrok, ki ima tudi sam pravico do družinske pokojnine po možu.
- VSRS Sodba VIII Ips 51/2002Vrhovno sodišče RS · 11. 3. 2003
Prostovoljno zavarovanje, kljub drugačni razlagi tožene stranke in nižjih sodišč, po mnenju revizijskega sodišča ne more biti razlog za ugotovitev, da tisti, ki je prostovoljno zavarovan ni mogel biti upravičenec do družinske pokojnine. Določbo 1. alinee prvega odstavka sklepa, da se šteje, da je zavarovanec do svoje smrti preživljal družinskega člana, če ta ni bil zavarovan po zakonu ali ni bil uživalec pokojnine (določba je bila glede pokojnine razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-178/02-14 z dne 12.9.2002), je treba tolmačiti v smislu določbe 89. člena ZPIZ, kjer je določeno, da ima pravico do odpravnine vdova ali vdovec, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. Ker veljajo za priznanje pravice do odpravnine (razlika samo v izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 72. oziroma 73. člena ZPIZ-92) primerljivi pogoji s pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine, sklep ne more za priznanje pravice do pokojnine zahtevati od upravičencev izpolnjevanje drugačnih osnovnih pogojev, kot jih zakon določa za pridobitev pravice do odpravnine. To pa pomeni, da se lahko določba sklepa, če ni zavarovan po zakonu raz