66. člen ZPIZ
Zavarovanec, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine pred dopolnitvijo starosti iz prvega ali drugega odstavka 39. člena tega zakona, na podlagi pokojninske dobe odmerjena pokojnina pa ne dosega 85% pokojninske osnove, ima poleg invalidske pokojnine še pravico do dodatka na invalidnost. Dodatek se odmerja v odstotku od pokojnine in je odvisen od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti ter od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo. Dodatek na invalidnost znaša: Če je nastala invalidnost pred dopolnjenim polnjenim letom starosti po dopolnjenem letu starosti 58 (m) 53 (ž) 58(m) 53 (ž) 120% 10% dosega 3/4 delovnih let ali več 15% 5% dosega 1/2 delovnih let ali več 10% 5% ne dosega 1/2 delovnih let Če je nastala invalidnost pred dopolnjenim polnjenim letom starosti po dopolnjenem letu starosti 58 (m) 53 (ž) 58(m) 53 (ž) 120% 10% dosega 3/4 delovnih let ali več 15% 5% dosega 1/2 delovnih let ali več 10% 5% ne dosega 1/2 delovnih let V obdobju od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1996 se višina dodatka na invalidnost ugotavlja glede na starost, določeno v drugem odstavku 40. člena tega zakona. Invalidska pokojnina skupaj z dodatkom na invalidnost ne sme presegati 85% pokojninske osnove. Dodatek na invalidnost je sestavni del invalidske pokojnine in se upošteva tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine.
- VDSS sodba Psp 412/2011Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Čeprav je bila tožnica v času nastanka invalidnosti zavarovana kot samozaposlena, jo je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da ni sposobna opravljati določenih težjih fizičnih del, pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji v okviru cvetličarske – vrtnarske dejavnosti priznalo pravico do dela na lažjem fizičnem delu z omejitvami.
- VSRS Sodba VIII Ips 242/2003Vrhovno sodišče RS · 2004
Po določbi prvega odstavka 43. člena ZPIZ (1992) je pokojnina odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970. V to pokojninsko osnovo se po določbah 45. člena ZPIZ vštevajo tudi plače za čas prejemanja nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, kar pomeni, da tožnica zaradi bolniškega staleža oziroma porodniške ni bila prikrajšana. Res je, da ji v pokojninsko osnovo niso bile vštete plače iz desetletnega obdobja, vendar zato, ker takega obdobja dela po 1.1.1970 ni imela. Pri odmeri invalidske pokojnine so bile upoštevane določbe 65. in 66. člena ZPIZ (1992), zato revizijsko sodišče po proučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je sodišče tožnici priznalo oziroma odmerilo invalidsko pokojnino v skladu z veljavnimi predpisi.
- VSRS Sodba VIII Ips 30/95Vrhovno sodišče RS · 1996
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik zaradi zmanjšane delovne zmožnosti postal delovni invalid že 13.10.1988 (II. kategorija invalidnosti) s priznanimi ustreznimi pravicami za ugotovljeno preostalo delovno zmožnost, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem pravica do invalidske pokojnine pa je bila pri njem ugotovljena šele od 1.3.1993 dalje, ko mu je bila tudi priznana pravica do invalidske pokojnine, sta nižji sodišči ob pravilni uporabi ustreznih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovnju pravilno odločili, da pripada tožniku pravica do dodatka na invalidnost samo v višini 10 %, ker je ob nastanku invalidnosti presegel 58 let starosti.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 1. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 412/2011Višje delovno in socialno sodišče · 11. 1. 2012
Čeprav je bila tožnica v času nastanka invalidnosti zavarovana kot samozaposlena, jo je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da ni sposobna opravljati določenih težjih fizičnih del, pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji v okviru cvetličarske – vrtnarske dejavnosti priznalo pravico do dela na lažjem fizičnem delu z omejitvami.
- VSRS Sodba VIII Ips 242/2003Vrhovno sodišče RS · 15. 6. 2004
Po določbi prvega odstavka 43. člena ZPIZ (1992) je pokojnina odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970. V to pokojninsko osnovo se po določbah 45. člena ZPIZ vštevajo tudi plače za čas prejemanja nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, kar pomeni, da tožnica zaradi bolniškega staleža oziroma porodniške ni bila prikrajšana. Res je, da ji v pokojninsko osnovo niso bile vštete plače iz desetletnega obdobja, vendar zato, ker takega obdobja dela po 1.1.1970 ni imela. Pri odmeri invalidske pokojnine so bile upoštevane določbe 65. in 66. člena ZPIZ (1992), zato revizijsko sodišče po proučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je sodišče tožnici priznalo oziroma odmerilo invalidsko pokojnino v skladu z veljavnimi predpisi.
- VSRS Sodba VIII Ips 30/95Vrhovno sodišče RS · 9. 1. 1996
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik zaradi zmanjšane delovne zmožnosti postal delovni invalid že 13.10.1988 (II. kategorija invalidnosti) s priznanimi ustreznimi pravicami za ugotovljeno preostalo delovno zmožnost, popolna izguba delovne zmožnosti in s tem pravica do invalidske pokojnine pa je bila pri njem ugotovljena šele od 1.3.1993 dalje, ko mu je bila tudi priznana pravica do invalidske pokojnine, sta nižji sodišči ob pravilni uporabi ustreznih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovnju pravilno odločili, da pripada tožniku pravica do dodatka na invalidnost samo v višini 10 %, ker je ob nastanku invalidnosti presegel 58 let starosti.