288. člen ZPIZ

Bistveno v zadevi je, da so bila zatrjevana preplačila izplačana zavarovanki še za njenega življenja in da torej gre za razmerje med Zavodom (tožečo stranko) in zavarovancem v zvezi s sredstvi iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, toženca pa sta v pravdo vključena le kot pravna naslednika neupravičeno obogatene zavarovanke.

Skladno z 288. čl. ZPIZ/92 tožnik (ZPIZ) lahko uveljavlja povrnitev preveč izplačanih zneskov le v primeru, če je zavarovancu izplačal nekaj brez pravne podlage, oz. če je pravna podlaga za izplačilo pozneje odpadla. V primeru smrti zavarovanca bi tak zahtevek lahko prešel tudi na dediče, kajti z dnem smrti na dediče preidejo tako premoženjske pravice kot tudi obveznosti skladno z določbami Zakona o delovanju. Za razsojo je torej odločilno, ali je toženec dedič po pokojnem zavarovancu in ne, ali je med njima obstajalo pooblastilno razmerje.

Toženka je prejela družinsko pokojnino za september 1996, do katere glede na določbe ZPIZ/92 ni imela več pravice. Zato je sodišče zadevo pravilno presojalo po določbah 288. čl. ZPIZ/92 v zvezi z 210. čl. ZOR in tožbenemu zahtevku ugodilo. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je pravno relevatno samo dejstvo neupravičenega prehoda premoženja, ne pa razlogi na strani ene ali druge stranke, zaradi katerih je do takega prehoda prišlo. Po določbah 214. čl. ZOR o obsegu vrnitve pri verziji je potrebno, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, plačati tudi zamudne obresti in sicer v primeru poštenega pridobitelja od dneva vložitve zahtevka (od vložitve tožbe).

Terjatev neupravičeno prejetih zneskov pokojninskih dajatev zastara v treh letih od vsakokratnega izplačila posamičnega zneska.

Zavarovanec je na podlagi 288. člena ZPIZ v zvezi z 210. členom ZOR dolžan zavodu vrniti prejete zneske pokojninskih dajatev, do katerih ni bil upravičen. V pritožbenem postopku ne more uveljavljati novih dejstev, če hkrati ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti vsaj do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.

Za verzijsko terjatev je bistveno le, da je do prehoda denarne dajatve prišlo na podlagi pravnega temelja ali na pravni podlagi, ki je kasneje odpadla. Psihične zdravstvene težave toženke in njeno socialno-ekonomsko stanje ni odločilno. Zato je toženka na podlagi 288. člena ZPIZ v zvezi z 210. členom ZOR dolžna neupravičeno prejeti znesek vrniti.

Pokojnine, invalidnine, dodatki za pomoč in postrežbo ter varstveni dodatki kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se po določbi 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj. Torej so po svoji naravi občasne denarne terjatve, ki ne temelje na obveznostih iz civilnega prava. Skladno z 1. odst. 372. čl. ZOR terjatve občasnih dajatev zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve.

Ni podana kršitev postopka po 11. tč. 2. odast. 339. člena ZPP, če je toženkina pooblaščenka navajala, da je pri toženki prisotna starostna demenca, zaradi česar se ne bo udeležila obravnave in se tudi v bodoče obravnav ne bo mogla udeleževati, za navedeno trditev pa ni predložila dokazov. Sodišče, ki je res po uradni dolžnosti dolžno paziti na pravdno sposobnost stranke, pa ni dolžno po uradni dolžnosti v zvezi s tem vprašanjem izvajati dokazov.

288. členu ZPIZ se nanaša na verzijski zahtevek, po katerem je toženka zavodu dolžna vrniti znesek preplačila, ker ji je zavod še v času, ko ni bila več upravičena do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, le-to izplačeval še dva meseca in pol. Zavod je tožnico tudi pozval z opominom na vrnitev preplačano prejeti znesek in plačati tudi zakonite zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka iz opomina.

Neupravičeno pridobitev pa v 210. členu obravnava ZOR, na katerega uporabo napotuje določba 288. člena ZPIZ. Na podlagi navedenih določb ZPIZ in ZOR je zavarovanec dolžan vrniti zavodu neupravičeno izplačan znesek ne glede na to, da sam škode s svojim ravnanjem ni zakrivil. Zadostuje, da je bil z izplačilom zneska, do katerega zavarovanec ni imel pravice, zavod prikrajšan, zavarovanec pa na drugi strani obogaten. Neupravičeno izplačan znesek v konkretnem primeru predstavlja izplačilo družinske pokojnine tožencu še za mesec september 1994, do katerega po odločbi tožnika št. 34-841761 z dne 8.9.1995, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je pridobilo v sodnem postopku že prvostopno sodišče, ni bil več upravičen.

Za presojo verzijskega zahtevka ZPIZ je po določbi 210. člena ZOR v zvezi z 288. členom ZPIZ/92 bistveno le, da so bile denarne dajatve zavarovancu neupravičeno izplačane, zato pritožbeno sklicevanje toženca na zdravstvene težave in težke socialno ekonomske razloge pri presojanju utemeljenosti zahtevka za vračilo prejetih zneskov, ni utemeljeno.

V sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ter dokladnem modelu financiranja, ni pravne podlage za vračilo vplačanih prispevkov, četudi na njihovi podlagi pravice ni mogoče realizirati.

ZZZS lahko odškodninsko odgovarja tožniku, če njegovi organi (zdravniške komisije) niso ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, podane pa so tudi ostale predpostavke odškodninske obveznosti.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko od toženke, ki je do 26. leta starosti prejemala družinsko pokojnino, zahteva vrnitev zneskov, ki so ji bili izplačani po dopolnjenem 26. letu. Do teh zneskov toženka ni imela pravice po 78. čl. ZPIZ, po 288. čl. ZPIZ pa mora zavarovanec, ko mu je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imel pravice, le-tega vrniti v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih, v tem primeru po 210. čl. ZOR (neupravičena obogatitev). Ker je bila tožena stranka obveščena o preplačilu šele s prejemom tožbe in vabila na glavno obravnavo, tečejo zakonite zamudne obresti šele od dneva vložitve tožbe dalje.