271. člen ZPIZ

Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu pravico zahtevati regres izplačane odškodnine ZPIZ-u in ZZZS-ju od zavarovalnice.

Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu pravico zahtevati regres izplačane odškodnine ZPIZ-u in ZZZS-ju od zavarovalnice.

Glede na kvalifikacijo kazenske odgovornosti tožencev kot nezavestne malomarnosti in zakonsko določilo 271. člena ZPIZ, da mora biti dejanje storjeno iz hude malomarnosti, pravdno sodišče ne more biti vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da sta toženca storila dejanje z nezavestno malomarnostjo, saj vsebina hude malomarnosti ni enaka vsebini niti zavestne niti nezavestne malomarnosti.

Ker je tožnica vložila vlogo v času veljavnosti ZPIZ/92, je toženec pravilno uporabil določbe tega zakona. Odločbe, izdane v obnovi postopka, uvedeni na podlagi upravičenčeve zahteve, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa gre na podlagi odločbe, izdane v obnovi postopka, upravičencu višji znesek denarnega prejemka, učinkuje odločba še največ za 6 mesecev nazaj (1. in 2. odst. v zvezi s 3. odst. 271. čl. ZPIZ/92). Zato je toženec v obnovi postopka pravilno določil, da pripada tožnici višji znesek akontacije invalidske pokojnine šele od 1.5.1996 dalje.

Inštitut ponovne odmere že uveljavljene pokojnine zaradi naknadno izplačane ali ugotovljene plače, ki se v skladu z zakonom upošteva za izračun pokojninske osnove, urejata tudi 185. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98) in 180. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) kot pravico zavarovanca, ki jo uveljavlja v rednem postopku in ne v obnovi postopka pri zavodu.

Upravičencu ne pripada akontacija vojaške pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur.l. RS, št. 21/91 in 4/92), če nima več stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

Dopolnitev izreka sporne odločbe tožene stranke s strani drugostopenjskega organa ni tak poseg, ki bi pomenil glede na to, da se je zoper prvostopenjsko odločitev pritožil samo sedanji revident, reformatio in peus. Odločitev, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi, bi brez dodatnih določb imelo za revidenta bistveno bolj neugodne posledice, kot jih ima zaradi dopolnitve izreka. Odprava odločbe namreč vedno deluje retroaktivno (ex tunc), to je nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala. Zaradi tega se odpravijo pravne posledice, ki so iz take odločbe nastale, to pa teoretično lahko pomeni tudi vrnitev vseh že prejetih izplačil, saj se z odpravo odločbe vzpostavlja pravno stanje, ki je bilo pred izdajo take odločbe. Zato je drugostopenjski organ izrek dopolnil s tem, da je zahtevek potem, ko je bila obnova dovoljena, zavrnil, glede učinkovanja in pravnih posledic nove odločitve pa pravilno uporabil določbo prvega odstavka 271. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem tudi odločba izdana v obnovi postopka učinkuje v primeru uvedbe obnove po uradni dolžnosti od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Zato o spremembi v škodo pritožnika v