269. člen ZPIZ

Določba 158. člena Ustave RS opredeljuje (postopkovni) institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti na račun (objektivne) pravičnosti sanira pravno zmotne interpretacije in postopkovne napake državnih institucij pri odločanju. Navedena trenutno veljavna postopkovna zakonodaja pa ne dovoljuje drugačne odločitve v obravnavani zadevi.

Določba 158. člen Ustave RS opredeljuje (postopkovni) institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti na račun (objektivne) pravičnosti sanira pravno zmotne interpretacije in postopkovne napake državnih institucij. Navedena trenutno veljavna postopkovna zakonodaja ne dovoljuje drugačne odločitve v obravnavani zadevi.

Tožniku je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno priznana, zato je toženec predlog za ponovno odmero pokojnine v višjem znesku z upoštevanjem funkcionalnega dodatka, utemeljeno zavrgel.

Dejstva so torej obstajala že v času odločanja o starostni pokojnini, revident jih je neuspešno uveljavljal z izrednim pravnim sredstvom obnove. Z novo zahtevo za odmero pokojnine zaradi nepravilne odmere prvotne pokojnine (po dejstvih, ki so tedaj že obstajala) pa ne more uspeti v obravnavani zadevi, ker ZPIZ-1 te možnosti ne omogoča.

Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.

Po presoji revizijskega sodišča je revident zahtevo pravilno zavrgel v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Z zahtevo za ponoven izračun družinske pokojnine tožnica uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici. Dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravice oziroma za naložitev obveznosti, predstavljajo vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.

Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik dejansko uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici. Ker so v času vložitve te zahteve toženo stranko pri odločanju zavezovala pravila ZPIZ-1 in ZUP, bi tožnik z uveljavljanim pravnim varstvom lahko uspel le, če bi bila v ZPIZ-1 ali ZUP podana pravna podlaga za to, da se starostna pokojnina, ki mu je bila priznana in odmerjena s pravnomočno odločbo v letu 1993, ponovno odmeri, tokrat z upoštevanjem zatrjevane ugodnejše pokojninske osnove.

Za nadomestitev pravnomočne ugotovitve morajo biti izpolnjeni pogoji za uveljavitev posebnega primera nadzorstvene pravice po 269. čl. ZPIZ ali pogoji za posebno obnovo postopka v smislu 270. čl. ZPIZ. Napake pri valorizaciji ne pomenijo novega dejstva, ki bi vplivalo na samo pravico in tako ni izpolnjen pogoj za razveljavitev ali spremembo dokočne odločbe po 1. alinei 270. čl. ZPIZ. Posebna obnova postopka z razveljavitvijo ali spremembe dokončne odločbe se opravi le v primeru napake v zavarovančevo škodo. Če se zavod sklicuje na računsko napako pri valorizaciji invalidske pokojnine, ni izpolnjen pogoj za poseben primer uveljavljanja nadzorstvene pravice, ker odločbo lahko v tem primeru razveljavi ali spremeni le organ druge stopnje pod pogojem, da so bile z odločitvijo očitno kršene materialne določbe zakona ali splošnih aktov v škodo zavoda. Za postopanje zavoda v smislu izrednih pravnih sredstev, kot je npr. obnova postopka po 249. čl. ZUP ali odprava oz. razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici na podlagi 263. čl. ZUP, morajo biti izpolnjeni zakoniti pogoji, sicer nadomestitev pravnomočne ugotovitv

Skladno z 269. členom ZPIZ/92 lahko drugostopni organ toženca pravnomočno odločbo razveljavi ali spremeni tudi v primeru, če so bile očitno kršene materialne določbe zakona v škodo zavoda (toženca). Od okoliščin vsakega posameznega primera je odvisno, kdaj je očitana kršitev podana. Za tako kršitev gre, če je materialni zakon v formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati in razumeti samo v enem smislu, uporabil pa se je v nasprotju s tem smislom ter v primeru, če je organ uporabil za pravno razmerje napačen materialni zakon ali, če je bil na podlagi dejanskega stanja napravljen očitno napačen pravni zaključek.

Če zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni mogoče očitati krivde za izdajo odločbe o pokojnini šele eno leto po vložitvi zahtevka, ker je bilo potrebno pridobiti podatke o pokojninski dobi od tujega nosilca zavarovanja, niso podani pogoji za priznanje zakonitih zamudnih obresti od določenih zneskov pokojnine. Poleg tega ni moglo priti do zamude v izpolnitvi denarne obveznosti, saj so po določbi 269. člena ZPIZ praviloma izvršljive šele prvostopenjske pozitivne odločbe. Dokler o zahtevkih iz denarnih terjatev ni odločeno, do zamude v izpolnitvi ne more priti.

Če sodišče v socialnem sporu ugotovi, da je odločba toženca - ZPIZ nezakonita, ker zavod pri izračunu ni popolno ugotovil dejanskega stanja (pri izračunu pokojnine je upošteval letne prejemke za mesečne), posledično pa je zmotno uporabil materialno pravo, takšno odločbo toženca razveljavi in zadevo vrne tožencu v ponoven postopek.

Upravičencu ne pripada akontacija vojaške pokojnine po Odloku o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin (Ur.l. RS, št. 21/91 in 4/92), če nima več stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji.

Tožena stranka je utemeljeno po uradni dolžnosti posegla v dokončno odločbo s katero je zaradi očitane kršitve materialnega prava tožeči stranki neutemeljeno priznala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno presodilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za obnovo postopka pač pa za spremembo dokončne odločbe po 269. členu ZPIZ, zaradi česar je pritožbeno sodišče moralo izrek izpodbijane sodbe, spremeniti po uradni dolžnosti. <

Ni šteti, da je bila z dokončno odločbo toženca očitno kršena določba 298. člena ZPIZ, na podlagi katere je tožnik, upokojenec, uveljavil prevedbo oz. novo odmero starostne pokojnine od najvišje pokojninske osnove, veljavne od 1.4.1992 dalje, in zato tudi ni podlage za njeno razveljavitev po nadzorstveni pravici po določbi 269. člena ZPIZ.