80. člen ZZDej
Upravni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem predpisov s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja ter področja materialnega poslovanja. Upravni nadzor opravlja urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, po določbah tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, in lahko zajema nadzor:
- izvajalca zdravstvene dejavnosti v celoti ali samo njegove posamezne notranje organizacijske enote,
- posameznega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca ali
- nadzor zdravstvene obravnave posameznega primera. Upravni nadzor se opravlja kot redni nadzor na podlagi programa urada, pristojnega za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ali kot izredni nadzor, ki ga uvede urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, sam ali na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuh človekovih pravic, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec). Postopek upravnega nadzora se začne s sklepom o začetku upravnega nadzora, ki ga izda urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in vsebuje:
- navedbo predsednika in članov komisije,
- navedbo namena in predvidenega obsega nadzora,
- rok, v katerem se zaključi nadzor. Upravni nadzor obsega naslednja nadzorna dejanja:
- pregled listinske dokumentacije in pridobitev njenih kopij,
- pregled podatkov oziroma dokumentacije, ki se hrani v informatizirani obliki in pridobitev kopij,
- pogovor z zdravstvenimi delavci oziroma zdravstvenimi sodelavci ali drugimi zaposlenimi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,
- pogovor z pacientom ali njegovim ožjim družinskim članom,
- pregled listin,
- ogled in pregled posameznih objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca zdravstvene dejavnosti,
- fotografiranje ali snemanje na drug nosilec vizualnih podatkov oseb, objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca zdravstvene dejavnosti,
- brezplačni vpogled oziroma pridobitev podatkov iz uradnih evidenc in drugih podatkov, ki se nanašajo na nadzorovanega izvajalca zdravstvene dejavnosti,
- druga nadzorna dejanja glede na namen upravnega nadzora. O ugotovitvah upravnega nadzora komisija iz prve alineje četrtega odstavka tega člena poda poročilo uradu, pristojnemu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, v katerem lahko predlaga naslednje ukrepe:
- odpravo organizacijskih, materialnih in drugih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti ali zdravstvenih storitev, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti, ki bi lahko povzročile neposredno nevarnost za zdravje ljudi,
- začetek disciplinskega postopka po zakonu, ki ureja delovna razmerja ali postopka za ugotovitev morebitne odškodninske odgovornosti odgovorne osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali drugega zaposlenega pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti,
- naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom pregona,
- vložitev predloga za izvedbo drugega nadzora iz 76. člena tega zakona. Komisija iz prve alineje četrtega odstavka tega člena poročilo iz prejšnjega odstavka pošlje v mnenje izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem se opravlja nadzor. Upravni nadzor se zaključi s poročilom iz prejšnjega odstavka, v primeru predlaganih ukrepov pa z odreditvijo ukrepov urada, pristojnega za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Izvajalec zdravstvene dejavnosti o posameznih izvedenih ukrepih v za to določenih rokih poroča uradu, pristojnemu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Če je iz poročila iz prejšnjega stavka razvidno, da izvedeni ukrepi niso zadovoljivi oziroma pomanjkljivosti niso bile odpravljene, vzroki za neizvedbo ukrepov oziroma odpravo pomanjkljivosti pa so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti, urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, začetek postopka odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 3.b člena tega zakona ali poda svetu zavoda pobudo za razrešitev direktorja zavoda, če gre za javni zdravstveni zavod ali drug javni zavod iz 8. člena tega zakona. Če je bil upravni nadzor opravljen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugemu javnem zavodu iz 8. člena tega zakona, o ugotovitvah nadzora, ukrepih in izvajanju ukrepov direktor zavoda obvesti svet zavoda. V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti izvajalec zdravstvene dejavnosti poročilo iz šestega odstavka tega člena obravnava v okviru organov, pristojnih za kakovost in varnost zdravstvene dejavnosti, in o tem poroča uradu, pristojnemu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. V primeru izrednega upravnega nadzora se predlagatelju iz tretjega odstavka tega člena na njegovo zahtevo posreduje povzetek poročila iz šestega odstavka tega člena in informacije o odrejenih ukrepih. Urad, pristojen za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, za namen spremljanja zakonitosti dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti vodi evidenco izvedenih upravnih nadzorov in izrečenih ukrepov, ki vsebuje:
- navedbo nadzorovanega izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegove notranje organizacijske enote, nadzorovanega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca ali nadzorovane zdravstvene obravnave,
- sedež oziroma kraj opravljanja nadzora,
- datum uvedbe in zaključka nadzora,
- ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti,
- izrečene ukrepe,
- izvedene ukrepe. Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo trajno. Minister, pristojen za zdravje, določi postopek in način izvajanja upravnega nadzora. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za nadzor nad zakonitostjo izvrševanja nalog, ki jih pristojna zbornica oziroma strokovno združenje opravlja kot javno pooblastilo.
- UPRS sodba III U 152/2013Upravno sodišče RS · 2014
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
- VSRS Sklep I Up 510/2012Vrhovno sodišče RS · 2012
Prav pomanjkanje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odvzema aktu tožene stranke značaj upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 možen upravni spor. Zato zoper poročilo komisije ministrstva, ki je opravila upravni nadzor pri tožeči stranki, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni možno začeti upravnega spora.
- UPRS sklep I U 885/2012Upravno sodišče RS · 2012
Dejstvo, da ZZDej in Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu izdajo odločbe predvidevata le, če komisija ugotovi nepravilnosti, ne pomeni, da je upravni spor dovoljen že zoper poročilo te komisije. ZZDej namreč komisiji, ki opravlja upravni nadzor, ne daje pooblastila za odločanje. Kaj takega ne izhaja niti iz določb zgoraj navedenega Pravilnika.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 13. 5. 2025 · trenutno
- 18. 7. 2022 – 12. 5. 2025
- 9. 12. 2017 – 17. 7. 2022
- 8. 1. 2004 – 8. 12. 2017
- 28. 2. 1992 – 7. 1. 2004
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 8Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 19. 6. 2014Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba III U 152/2013Upravno sodišče RS · 19. 6. 2014besedilo 2004–2017
Kolikor je bil tožnik seznanjen z dejstvi, ki so navedena v poročilu, tudi po mnenju sodišča dejstvo, da poročilo komisije pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo posredovano tožnici, ne predstavlja kršitve pravil ZUP in navedene ustavne pravice. Utemeljen pa je ugovor tožeče stranke, da je glede na to, da ni prejela poročila komisije, izpodbijana odločba tako pomanjkljiva (prvi odstavek 214. čl. ZUP), da se je ne da preizkusiti, saj ne vsebuje navedb glede ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, na katere je le to oprto ter razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov.
- VSRS Sklep I Up 510/2012Vrhovno sodišče RS · 12. 12. 2012besedilo 2004–2017
Prav pomanjkanje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odvzema aktu tožene stranke značaj upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 možen upravni spor. Zato zoper poročilo komisije ministrstva, ki je opravila upravni nadzor pri tožeči stranki, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni možno začeti upravnega spora.
- UPRS sklep I U 885/2012Upravno sodišče RS · 27. 9. 2012besedilo 2004–2017
Dejstvo, da ZZDej in Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu izdajo odločbe predvidevata le, če komisija ugotovi nepravilnosti, ne pomeni, da je upravni spor dovoljen že zoper poročilo te komisije. ZZDej namreč komisiji, ki opravlja upravni nadzor, ne daje pooblastila za odločanje. Kaj takega ne izhaja niti iz določb zgoraj navedenega Pravilnika.
- UPRS sodba I U 1954/2010Upravno sodišče RS · 17. 11. 2011besedilo 2004–2017
Po 1. odstavku 80. člena ZZDej Ministrstvo za zdravje opravlja upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov, pri čemer način izvajanja upravnega nadzora določi minister za zdravje. V skladu z 2. odstavkom istega člena ZZDej izda ministrstvo v primeru, če se pri upravnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti. V takem primeru se glede izvajanja postopka upoštevajo določbe ZZDej, glede vprašanj, ki jih ne ureja, pa določbe ZUP.
- UPRS sodba III U 147/2011Upravno sodišče RS · 13. 10. 2011besedilo 2004–2017
Po določbah ZZDej opravlja zdravstveno dejavnost kot javno službo koncesionar, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom, v dodeljenem obsegu in v skladu s pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi. V tem okviru mora biti opravljen tudi upravni nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja. V upravnem nadzoru po 80. členu ZZDej se tako lahko ugotavlja le zakonitost opravljanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe. Spreminjanje aktov, ki so podlaga za to, da koncesionar lahko opravlja zdravstveno dejavnost kot javno službo, pa je urejeno z drugimi določbami ZZDej. Zato tudi ničnostni razlog, ki ga uveljavlja tožnica, v obravnavani zadevi ne more biti podan.