51. člen ZZVZZ
Zavarovanci iz 4., 6. in 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni za delodajalce. Zavarovanci iz 5. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona plačujejo prispevke od bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ne od osnove, nižje od 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, po stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni za delodajalce.
- UPRS Sodba I U 1690/2019-15Upravno sodišče RS · 2021
Uradni podatki izkazujejo tožnikovo zavezanost za obvezne prispevke, medtem ko tožnik v upravnem postopku in tudi v tožbi ne izkaže, da bi zaradi zatrjevanega zavarovanja v tujini pri pristojnih organih dosegel ali vsaj zahteval odjavo ali spremembo podatkov o svojem položaju zavezanca za prispevke.
- UPRS sodba I U 660/2013Upravno sodišče RS · 2013
Z uvedbo stečaja se status družbenika ne izgubi. V postopku odmere prispevkov za socialno varnost tudi ni dopustno upoštevati premoženjskega in dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Socialna varnost davčnih dolžnikov je v določenem obsegu varovana z omejitvami davčne izvršbe po določbah ZDavP-2.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 46/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Za višino nadomestila je odločilnega pomena, po kakšni osnovi so zavarovanci zavarovani, pri čemer osnovo, po kateri se zavarujejo zavarovanci, zaposleni pri slovenskih delodajalcih v Republiki Sloveniji, in višino prispevkov, določa zakon. Dokler je imel tožnik status delavca v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je moral delodajalec obračunavati davke in prispevke v skladu z ustreznimi predpisi Republike Slovenije od plače oziroma nadomestil. Od 13. 9. 1992 dalje plače, kot jo opredeljujejo predpisi Republike Slovenije, ni več prejemal in se prispevki od osnove, kot je določena za slovenske delodajalce, niso plačevali. Zato pri odmeri nadomestila v času tožnikove začasne zadržanosti z dela ni bilo mogoče upoštevati njegovih dejansko prejetih plač v letu 1998, če od njih niso bili plačani prispevki.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 10. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1690/2019-15Upravno sodišče RS · 13. 10. 2021
Uradni podatki izkazujejo tožnikovo zavezanost za obvezne prispevke, medtem ko tožnik v upravnem postopku in tudi v tožbi ne izkaže, da bi zaradi zatrjevanega zavarovanja v tujini pri pristojnih organih dosegel ali vsaj zahteval odjavo ali spremembo podatkov o svojem položaju zavezanca za prispevke.
- UPRS sodba I U 660/2013Upravno sodišče RS · 19. 11. 2013
Z uvedbo stečaja se status družbenika ne izgubi. V postopku odmere prispevkov za socialno varnost tudi ni dopustno upoštevati premoženjskega in dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Socialna varnost davčnih dolžnikov je v določenem obsegu varovana z omejitvami davčne izvršbe po določbah ZDavP-2.
- VSRS Sodba in sklep VIII Ips 46/2011Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 2012besedilo 1993–2013
Za višino nadomestila je odločilnega pomena, po kakšni osnovi so zavarovanci zavarovani, pri čemer osnovo, po kateri se zavarujejo zavarovanci, zaposleni pri slovenskih delodajalcih v Republiki Sloveniji, in višino prispevkov, določa zakon. Dokler je imel tožnik status delavca v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je moral delodajalec obračunavati davke in prispevke v skladu z ustreznimi predpisi Republike Slovenije od plače oziroma nadomestil. Od 13. 9. 1992 dalje plače, kot jo opredeljujejo predpisi Republike Slovenije, ni več prejemal in se prispevki od osnove, kot je določena za slovenske delodajalce, niso plačevali. Zato pri odmeri nadomestila v času tožnikove začasne zadržanosti z dela ni bilo mogoče upoštevati njegovih dejansko prejetih plač v letu 1998, če od njih niso bili plačani prispevki.