30. člen ZZVZZ
Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do 10 dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 20 dni. Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 40 dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 20 dni za nego drugih ožjih družinskih članov. Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev. Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike, imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno. Določbe tega člena veljajo tudi za rejnika in skrbnika, kadar otroka dejansko neguje in varuje ter za zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
- VDSS Sklep Psp 192/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je urejena v določbah 28. do 35. člena ZZVZZ. Zavarovanec mora pravico najprej uveljavljati pri tožencu in šele v primeru, da je s svojim zahtevkom neuspešen, lahko pravico do nadomestila uveljavlja pred sodiščem.4 Za obdobja, za katera še ni bilo predsodnega odločanja toženca, tako niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnik po prejemu obvestila o nadomestilu plače ni zahteval izdaje odločbe. Sodišče je pravilno zavrglo tožbo, s katero tožnik zahteva plačilo razlike nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in plače.
- VDSS Sklep Psp 136/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
V pritožbeni obravnavi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali za začetek prekluzivnega roka za vložitev tožbe šteje trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa ali trenutek, ko se je iztekel 15-dnevni rok, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu. Tožnik zmotno vztraja, da sodišče ne bi smelo zavreči tožbe. Določilo 275. člena ZPP omogoča, da kadar sodišče meni, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, lahko predsednik senata z odločitvijo o tem počaka tudi do prejema odgovora na tožbo oziroma to stori v pripravljalnem postopku. Določila ZPP načelno omogočajo odločanje o procesnih predpostavkah glede predmeta po predhodnem preizkusu tožbe, če pa gre za kompleksnejša vprašanja, lahko sodišče o teh odloča tudi v nadaljevanju postopka. Tožnik ne zatrjuje, da o upravnem pisanju, ki mu je bilo vročeno v hišni predalček ni bil obveščen, temveč le, da je bil z njim seznanjen kasneje. Opravljene poizvedbe sodišča pri UE D. in UE B. potrjujejo, da je imel tožnik v času vročanja obeh izpodbijanih odločb stalno prebivališče in tudi naslov za vročanje na naslovu C. cesta 33, D
- VDSS sodba in sklep Psp 426/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Pri izračunu nadomestila med začasno zadržanostjo od dela skladno z 31. členom ZZVZZ upošteva osnova, od katere je bil zavarovanec zavarovan v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zato je tožbeni zahtevek, da bi se namesto minimalne pokojninske osnove, od katere so bili plačani prispevki (tožnik je bil zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je zaposlena pri tujem delodajalcu in ni zavarovana pri tujem nosilcu zavarovanja), upoštevala osnova na podlagi dejansko prejetih plač v letu pred začasno zadržanostjo od dela, neutemeljen.
Različice besedila: 5Pokaži ▾
- od 9. 4. 2021 · trenutno
- 16. 8. 2008 – 8. 4. 2021
- 25. 12. 2003 – 15. 8. 2008
- 22. 1. 1999 – 24. 12. 2003
- 5. 3. 1993 – 21. 1. 1999
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 12. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Psp 192/2024Višje delovno in socialno sodišče · 4. 12. 2024
Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je urejena v določbah 28. do 35. člena ZZVZZ. Zavarovanec mora pravico najprej uveljavljati pri tožencu in šele v primeru, da je s svojim zahtevkom neuspešen, lahko pravico do nadomestila uveljavlja pred sodiščem.4 Za obdobja, za katera še ni bilo predsodnega odločanja toženca, tako niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnik po prejemu obvestila o nadomestilu plače ni zahteval izdaje odločbe. Sodišče je pravilno zavrglo tožbo, s katero tožnik zahteva plačilo razlike nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela in plače.
- VDSS Sklep Psp 136/2024Višje delovno in socialno sodišče · 22. 10. 2024
V pritožbeni obravnavi je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali za začetek prekluzivnega roka za vložitev tožbe šteje trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa ali trenutek, ko se je iztekel 15-dnevni rok, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pismu. Tožnik zmotno vztraja, da sodišče ne bi smelo zavreči tožbe. Določilo 275. člena ZPP omogoča, da kadar sodišče meni, da ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju, ki je nastalo med predhodnim preizkusom tožbe, lahko predsednik senata z odločitvijo o tem počaka tudi do prejema odgovora na tožbo oziroma to stori v pripravljalnem postopku. Določila ZPP načelno omogočajo odločanje o procesnih predpostavkah glede predmeta po predhodnem preizkusu tožbe, če pa gre za kompleksnejša vprašanja, lahko sodišče o teh odloča tudi v nadaljevanju postopka. Tožnik ne zatrjuje, da o upravnem pisanju, ki mu je bilo vročeno v hišni predalček ni bil obveščen, temveč le, da je bil z njim seznanjen kasneje. Opravljene poizvedbe sodišča pri UE D. in UE B. potrjujejo, da je imel tožnik v času vročanja obeh izpodbijanih odločb stalno prebivališče in tudi naslov za vročanje na naslovu C. cesta 33, D
- VDSS sodba in sklep Psp 426/2010Višje delovno in socialno sodišče · 29. 10. 2010besedilo 2008–2021
Pri izračunu nadomestila med začasno zadržanostjo od dela skladno z 31. členom ZZVZZ upošteva osnova, od katere je bil zavarovanec zavarovan v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, zato je tožbeni zahtevek, da bi se namesto minimalne pokojninske osnove, od katere so bili plačani prispevki (tožnik je bil zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je zaposlena pri tujem delodajalcu in ni zavarovana pri tujem nosilcu zavarovanja), upoštevala osnova na podlagi dejansko prejetih plač v letu pred začasno zadržanostjo od dela, neutemeljen.
- VSRS Sodba U 86/94Vrhovno sodišče RS · 20. 9. 1995besedilo 1993–1999
O primernosti zakonske določbe, ki ne dovoljuje materi, ki je predčasno rodila dvojčka, podaljšane odsotnosti še za 6 mesecev, sodišče ne odloča.
- VSRS Sodba U 330/93Vrhovno sodišče RS · 16. 11. 1994besedilo 1993–1999
Pravico do nadomestila zaradi nege otroka lahko zavarovanec koristi samo šest mesecev.
- VSRS Sodba U 1362/93Vrhovno sodišče RS · 1. 9. 1994besedilo 1993–1999
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/92 in 13/93) v 3. odstavku 30. člena ne določa minimalnega trajanja podaljšane pravice do nadomestila osebnega dohodka zaradi nege otroka in tudi ne ureja vprašanja trajanja te pravice v primeru, ko sta podana oba pogoja (nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja otroka, drug izredni primer) hkrati. Strokovni presoji zdravniške komisije II. stopnje je prepuščeno, da glede na okoliščine primera oceni, za koliko časa je podaljšanje trajanja te pravice utemeljeno.