64. člen ZZ
Dokler ne bodo s posebnimi zakoni ter občinskimi oziroma mestnimi odloki opredeljene javne službe, se za javne službe štejejo dejavnosti oziroma zadeve, ki so z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določene kot dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, nadaljujejo delo kot javni zavodi, če je ustanovitelj družbenopolitična skupnost, oziroma kot zavodi s pravico javnosti, če je ustanovitelj druga pravna oseba.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 468/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018
Stranka mora svojo zahtevo po razvezi pogodbe ali njeni spremembi zaradi spremenjenih okoliščin uveljavljati s sodno intervencijo.
- VSRS sodba II Ips 44/2015Vrhovno sodišče RS · 2015
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino. Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravl
- VSRS Sklep II Ips 198/2012Vrhovno sodišče RS · 2013
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe. Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep I Cpg 468/2018Višje sodišče v Ljubljani · 5. 12. 2018
Stranka mora svojo zahtevo po razvezi pogodbe ali njeni spremembi zaradi spremenjenih okoliščin uveljavljati s sodno intervencijo.
- VSRS sodba II Ips 44/2015Vrhovno sodišče RS · 8. 10. 2015
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino. Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravl
- VSRS Sklep II Ips 198/2012Vrhovno sodišče RS · 28. 11. 2013
Na podlagi določb ZZ in ZOFVI je mogoče zaključiti: tožeča stranka (RS) bi lahko postala lastnica spornih zemljišč, (1) če so se ta zemljišča olastninila na podlagi določb ZZ in postala javna lastnina ter (2) če so bila v upravljanju javnega zavoda iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI in namenjena opravljanju javne službe. Prvi odstavek 65. člena ZZ, na katerega se sklicuje toženec določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. Zakon tako ne govori o pravici uporabe, temveč o premoženju, ki je v upravljanju te organizacije. Enačenje pravice uporabe s pravico upravljanja pa je materialnopravno zmotno.