iuris
§ zakonZakon o zavodih · ZZ · velja od 30. 3. 1991

13. člen ZZ

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 11. 2. 2026Vse odločbe ↓
  • VSL Sklep III Cpg 8/2026Višje sodišče v Ljubljani · 2026

    V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo. Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.

  • VSL sklep IV Cpg 1435/2010Višje sodišče v Ljubljani · 2010

    Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu. Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.

  • VSL sklep IV Cpg 102/2006Višje sodišče v Ljubljani · 2006

    Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ). Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ. Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 10. 2. 2026

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 2. 2026
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • VSL Sklep III Cpg 8/2026
    Višje sodišče v Ljubljani · 11. 2. 2026

    V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo. Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.

  • VSL sklep IV Cpg 1435/2010
    Višje sodišče v Ljubljani · 22. 12. 2010

    Napačno je stališče, da zgolj glede na različno materialnopravno podlago, ki ureja pravno organizacijske oblike gospodarske družbe in zavoda je dopustno, da uporabljata gospodarska družba in zavod enake sestavine v svojem nazivu. Določba 13. člena ZGD-1 kot rečeno določa, da sestavine firme ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Pri tem so kot druge osebe mišljeni različni subjekti, tudi zavodi in ne le gospodarske družbe.

  • VSL sklep IV Cpg 102/2006
    Višje sodišče v Ljubljani · 4. 10. 2006

    Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ). Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ. Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.

  • VSL sklep IV Cpg 29/2004
    Višje sodišče v Ljubljani · 28. 7. 2004

    Prilastka "Evropski" ni mogoče uporabiti le za imena s strani (obstoječih) evropskih institucij ustanovljenih zavodov (in ostalih pravnih subjektov). Glede na dejstvo, da dejavnost zavodov ni omejena le na področje Slovenije, je pomen sporne besede treba razlagati v širšem kontekstu in ga je v obravnavanem primeru treba interpretirati kot geografski in ne kot politični (institucionalni) pojem.