17. člen ZZZPB

Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Določba 45. člena ZZZPB o pristojnosti socialnega sodišča ne pomeni posebne zakonske pristojnosti socialnega sodišča (glede na določbo tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1) za področje sporov iz področja aktivne politike zaposlovanja, v katere okvir sodi tudi sofinanciranje stroškov spodbujanja podjetništva.

Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB upoštevajo prejeti oziroma izplačani zneski nadomestil. Le v primeru, ko gre za začasna nadomestila (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela), se za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki, iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila.

Ker je denarna pomoč pravica iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, je za odločanje v sporu o vračilu neupravičeno prejetih zneskov denarne pomoči stvarno pristojno socialno sodišče.

Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo priznana z odločbo z dne 9. 12. 2005, o višini nadomestila pa je bilo odločeno z odločbo z dne 12. 1. 2006. Toženec z izplačilom denarnega nadomestila dne 31. 1. 2006 ni prišel v zamudo, ker do zamude v izpolnitvi denarnih nadomestil ne more priti, preden pravica do denarnega nadomestila ni priznana in tudi odmerjena s posamičnim upravnim aktom. Iz tega razloga tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen.

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude. Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva za delo

Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17. a. in 18. čl. ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem od občasnih zapadlih denarnih dajatev tečejo zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov nadomestila zahteval po izplačilu zneskov nadomestila, pred tem pa v postopku, ki se je na njegovo zahtevo vodil pri Zavodu oz. toženi stranki ni postavil obrestnega zahtevka, ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, ampak šele od postavutve obrestnega zahtevka dalje.

Uveljavljanje pravic za primer brezposelnosti ne izključuje sodnega varstva zoper dokončno odločbo delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavca.

Za spore o pravici do in iz zavarovanja za primer brezposelnosti je stvarno pristojno socialno sodišče, torej tudi za spor o črtanju konkretne osebe iz evidence iskalcev zaposlitve.

Tožbe, s katero je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ni dovoljeno zavreči iz razloga, ker je tožnik namesto Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdala dokončno odločbo o pravici do denarnega nadomestila, opredelil kot toženo stranko območno enoto zavoda za zaposlovanje, ki je odločala na pri sropnji. Če stranka ni pasivno legitimirana, ker ni nosilec vtoževanih obveznosti, je treba tožbeni zahtevek zoper to stranko zavrniti kot neutemeljen, ne pa tožbe zavreči, ker ne gre za vprašanje sposobnost biti stranka po procesnem pravu.

Sodišče je tožbo zavrnilo, ker tožnik, ki mu je delovno razmerje z JA prenehalo dne 30.4.1992 v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, sploh ni zavarovanec po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in tako ne more v Sloveniji uveljaviti pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.