15. člen ZZZPB
Prostovoljno zavarovanje
Za primer brezposelnosti se lahko zavarujejo:
- samostojni podjetniki, osebe, ki samostojno, z lastnim delom, kot edini in glavni poklic opravljajo pridobitno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: samozaposlene osebe) in osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi,
- slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi in
- zakonci slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, če so bili pred odhodom v tujino v delovnem razmerju. Osebe iz prejšnjega odstavka imajo enake pravice kot zavarovanci iz prejšnjega člena.
- VDSS sodba Psp 299/2012Višje delovno in socialno sodišče · 2012
Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
- VSRS Sodba U 747/93Vrhovno sodišče RS · 1994
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
- VSRS Sodba U 707/93Vrhovno sodišče RS · 1994
Samostojni obrtnik, ki odpove opravljanje dejavnosti, ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, če je z opravljanjem dejavnosti ustvarjal takšen dobiček, ki mu je zagotavljal socialno varnost.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 9. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS sodba Psp 299/2012Višje delovno in socialno sodišče · 13. 9. 2012
Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
- VSRS Sodba U 747/93Vrhovno sodišče RS · 15. 6. 1994
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
- VSRS Sodba U 707/93Vrhovno sodišče RS · 31. 3. 1994
Samostojni obrtnik, ki odpove opravljanje dejavnosti, ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, če je z opravljanjem dejavnosti ustvarjal takšen dobiček, ki mu je zagotavljal socialno varnost.
- VSRS Sodba U 654/93Vrhovno sodišče RS · 9. 3. 1994
Tožnik kot vojaška oseba ni bil zavarovan po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zato nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
- VSRS Sodba U 15/93Vrhovno sodišče RS · 20. 1. 1994
Aktivna vojaška oseba JA nima statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), zato ni upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po določbah tega zakona.
- VSRS Sodba U 762/93-9Vrhovno sodišče RS · 8. 12. 1993
Aktivni pripadnik bivše JLA, vojne mornarice ni bil in ni zavarovanec za primer brezposelnosti, čeprav je slovenski državljan s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.
- VSRS Sodba U 898/92Vrhovno sodišče RS · 2. 12. 1993
Bivše aktivne vojaške osebe JA niso zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92).
- VSRS Sodba U 890/92Vrhovno sodišče RS · 20. 10. 1993
Civilne osebe v nekdanji JLA niso bile zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92). Tudi odloki, ki so urejali JLA, niso urejali zavarovanja po splošnih predpisih. Zato tožnik kot civilna oseba v nekdanji JLA nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.