14. člen ZZZPB

Kljub temu da je bil tožnici z odločbo zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje čas skrbi za dva otroka vštet v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ji tega časa ni mogoče všteti v zavarovalno dobo za priznanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ker za to ni podlage v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Tožnik, ki mu je delovno razmerje na podlagi sodne poravnave z dne 7. 10. 2008, sklenjene v delovnem sporu zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prenehalo 7. 2. 2008, se je pri Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba prijavil šele dan po sklenjeni sodni poravnavi, ko je vložil tudi zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Pri zavodu se je prijavil prepozno, po poteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka za prijavo, ki teče od prenehanja obveznega zavarovanja (7. 2. 2008), s čimer je izgubil pravico do denarnega nadomestila.

V obravnavani zadevi gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Na to kaže tudi določba 14. člena ZZZPB, da se za primer brezposelnosti zavarujejo delavci v delovnem razmerju, saj iz tega sledi, da je zavarovalno razmerje lahko samo razmerje med pristojnim zavodom in zavarovanim delavcem. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.

Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ima, pod pogoji, določenimi v zakonu, tisti, ki mu je delovno razmerje prenehalo pri organizaciji oziroma delodajalcu v Republiki Sloveniji.

Tožnik kot vojaška oseba ni bil zavarovan po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zato nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Aktivna vojaška oseba JA nima statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), zato ni upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po določbah tega zakona.

Aktivni pripadnik bivše JLA, vojne mornarice ni bil in ni zavarovanec za primer brezposelnosti, čeprav je slovenski državljan s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.

Bivše aktivne vojaške osebe JA niso zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92).

Civilne osebe v nekdanji JLA niso bile zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92). Tudi odloki, ki so urejali JLA, niso urejali zavarovanja po splošnih predpisih. Zato tožnik kot civilna oseba v nekdanji JLA nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.