4. člen URS

Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč, da je bil v obravnavanem primeru test integritete najmilejši možen ukrep, s katerim je tožena stranka lahko učinkovito preverila podane sume o nepravilnostih pri delu revidentke. Glede na konkretne okoliščine, predvsem pa nizko stopnjo intenzivnosti in invazivnosti ukrepa, je ta test predstavljal sorazmeren ukrep tožene stranke.

Tožnici je bila starostna pokojnina že pravnomočno priznana in odmerjena, ne da bi bil pri tem upoštevan del plače, izplačan v letu 1992 iz naslova dobička. Za ponovno odmero starostne pokojnine z upoštevanjem tega dela plače ni pravne podlage.

Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Čeprav plače za leto 1992 pri odmeri niso bile zajete, je toženec zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, saj je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno.

Ugovor tretje osebe, da izvršba ni dopustna, se uveljavlja v tožbi proti upniku izvršilnega postopka. Tožeča stranka bi morala dokazati, da ni dopustna izvršba na spornih nepremičninah, ker ima na njih lastninsko pravico. Pri pridobitvi lastninske pravice na podlagi pravnega posla je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini potreben vpis v zemljiško knjigo. Toda URS varuje poleg obstoječe zasebne lastnine tudi t. i. pričakovane pravice, zato je treba pretehtati pravice tretje osebe, ki je opustila vpis, in zastavnega upnika, ki pridobi zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.

Po stališču Ustavnega sodišča Upravno sodišče v upravnem sporu ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo navede tožnik v tožbi, zato mora sodišče, če tožnik smiselno navaja poseg oziroma kršitev kakšne druge pravice, ki jo v tožbi ne omenja, mora sodišče izpodbijani akt preizkusiti tudi z vidika te pravice, ki jo tožnik le smiselno navaja. Pravica voliti in biti izvoljen v svet zavoda, ne samo da ni politična pravica iz 43. člena Ustave, ampak tudi ni splošna pravica, saj imajo pravico voliti predstavnike zavoda le zaposleni, in ta pravica spada v okvir določila 75. člena Ustave. Pojmovna zveza „sestava, način imenovanja oziroma izvolitve“ iz 3. odstavka 29. člena ZZ ne more zajemati tudi možnosti, da ustanovitelj z aktom lokalne skupnosti določi način uresničevanja ali omejitve pravice do udeležbe zaposlenih pri upravljanju zavoda prek pasivne ali aktivne volilne pravice v svet zavoda, kajti določilo 1. odstavka 47. člena ZOFVI izrecno določa, da „delavci šole“ volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, akt o ustanovitvi šole pa lahko določi le „postopek izvolitve predstavnikov delavcev“, poleg tega že iz 87. člena Ustave izhaja, da pravice državljanov in drugih