48. člen URS

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbo zoper odločbo o zavrnitvi tožnikove zahteve za pridobitev azila, je preuranjena, ker to sodišče in tožena stranka, glede na podatke in listine v upravnih spisih, nista povsem razčistila dejanskega stanja v z navedbami o subjektivnih in objektivnih okoliščinah, ki so narekovale begunstvo tožnika iz matične države.

Po mnenju sodišča obstoji dolžnost tožene stranke v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja glede morebitnih humanitarnih razlogov za podelitev azila v tolikšnem obsegu, kolikor se neposredno nanaša na prosilca za azil (na čigar strani je trditveno breme), v okviru trditev, ki jih v postopku uveljavlja. Na podlagi 1. odstavka 33. člena ZAzil mora namreč tožena stranka po uradni dolžnosti ugotoviti resnično stanje stvari, vse pravno relevantne subjektivne in objektivne okoliščine v zvezi z razlogi tožnikov za priznanje azila na podlagi 3. odstavka 1. člena ZAzil. Zmotno in v nasprotju s citirano določbo ZAzil je stališče tožene stranke, da bi morali tožniki v postopku predložiti posebne dokaze o tem, da naj bi bilo zdravljenje mld. tožnice na Kosovu onemogočeno. Pogoje, pod katerimi se prosilcu prizna azil, je določil zakonodajalec, tožena stranka pa mora kot pristojni organ v postopku za priznanje azila, tudi iz humanitarnih razlogov, oceniti, ali so konkretne okoliščine, zaradi katerih oseba prosi za priznanje azila, takšne, da se lahko utemeljeno čuti ogroženo in ali je tak strah objektivno utemeljen. Tako bi morala tožena stranka izjave prve in druge tožnice glede zdravstvene

Zaščito v smislu humanitarnega azila lahko dobijo le tisti, ki so ogroženi v matični državi brez svoje krivde, zaradi okoliščin, ki jih niso sami povzročili.