46. člen URS
(pravica do ugovora vesti)
Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.
- VSRS Sklep II DoR 418/2021Vrhovno sodišče RS · 2021
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
- VSL Sodba in sklep II Cp 1016/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
- VSRS Sodba VIII Ips 42/2016Vrhovno sodišče RS · 2016
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč, da je bil v obravnavanem primeru test integritete najmilejši možen ukrep, s katerim je tožena stranka lahko učinkovito preverila podane sume o nepravilnostih pri delu revidentke. Glede na konkretne okoliščine, predvsem pa nizko stopnjo intenzivnosti in invazivnosti ukrepa, je ta test predstavljal sorazmeren ukrep tožene stranke.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 12. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II DoR 418/2021Vrhovno sodišče RS · 15. 12. 2021
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
- VSL Sodba in sklep II Cp 1016/2021Višje sodišče v Ljubljani · 14. 7. 2021
Četudi je imela članica komisije diskrecijsko pravico izbrati vprašanja, na podlagi katerih je ocenila primernost posamezne kandidatke, pa je bila njena avtonomija omejena z zakonsko določbo o prepovedi diskriminacije glede vere ali prepričanja (prvi odstavek 1. člena ZVarD). Pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bila na podlagi določila 2. člena že citiranega zakona tudi izbirna komisija dolžna zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh kandidatk, zlasti v zvezi z dostopom do vseh oblik in do vseh ravni karierne orientacije poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso (kar vključuje tudi merila za izbiro). Za obstoj diskriminacije v smislu določila 5. člena tudi ni potreben namen kršitelja nekoga diskriminirati, dovolj je, da je do diskriminacije prišlo oziroma bi do nje lahko prišlo.
- VSRS Sodba VIII Ips 42/2016Vrhovno sodišče RS · 30. 8. 2016
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč, da je bil v obravnavanem primeru test integritete najmilejši možen ukrep, s katerim je tožena stranka lahko učinkovito preverila podane sume o nepravilnostih pri delu revidentke. Glede na konkretne okoliščine, predvsem pa nizko stopnjo intenzivnosti in invazivnosti ukrepa, je ta test predstavljal sorazmeren ukrep tožene stranke.
- VSRS Sodba U 842/94-4Vrhovno sodišče RS · 3. 7. 1996
ZVojD, ki je začel veljati 5.5.1991, je omogočil uveljavljanje pravice do ugovora vesti le tistim državljanom RS, ki so imeli nabor po 5.5.1991. Za tiste državljane RS, ki so opravili nabor pred tem datumom in niso služili vojaškega roka, pa je novela tega zakona (ZVojD-A), ki je začela veljati 7.1.1996, omogočila uveljavljanje tega ugovora najkasneje 15 dni po prejemu poziva na služenje vojaškega roka.