12. člen URS

Nadalje pritožba nima prav, da bi bilo potrebno nasprotno udeleženko namestiti v DSO oziroma v SVZ, saj pri njej zdravljenje še ni potekalo in je najprej potrebno uvesti ustrezno terapijo in šele po zaključenem zdravljenju obstaja možnost njene namestitve v drugi ustrezni ustanovi.

Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.

Okoliščina, ki jo pritožba poudarja, da nevarnost za okolico temelji izključno na domnevni možnosti nepredvidljivega ravnanja, ni odločilna. Odločilna je nedvomna ugotovitev izvedenke v tem postopku po sedaj ugotovljenem stanju udeleženca, da je zaradi duševne motnje prizadeta njegova voljna sfera v takšni meri, da ta zaenkrat nima sposobnosti oblikovati pravno relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.

Trditev o plačilu vtoževane terjatve je nedvomno bistvenega pomena za pravdo, zato je lahko tak tudi o tej trditvi ponujeni dokaz. Razlogi prvostopenjskega sodišča o plačilu dolga in listini pod B2 so taki, da jim je mogoče zaradi njihove nejasnosti glede okoliščine, ali je bil ta dokaz sploh izveden in zaradi pavšalnosti morebitne dokazne ocene ponujene listine očitati tako pomanjkljivost, da zaradi nje prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti. V postopku na prvi stopnji je torej prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to procesno kršitev pa mora pritožbeno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti, saj je našteta v drugem odstavku 350. člena ZPP. Zato je presoja pritožbenega sodišča o neobstoju uradno upoštevnih procesnih kršitev posledica pomanjkljivo opravljenega uradnega preizkusa, kar tudi pomeni procesno kršitev.

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Državljanstvo Republike Slovenije je mogoče pridobiti samo pod pogoji, ki jih določa zakon o državljanstvu, po katerem se le-to lahko odkloni osebi, če njen sprejem v državljanstvo predstavlja nevarnost za javni red. Pravnomočno obsojena oseba za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prodaje mamil, pa glede na družbeno nevarnost takšnih dejanj, predstavlja nevarnost za javni red.