70. člen ZDen

Revidentka v reviziji uveljavlja drugačno vsebino tujega prava, kot je bila ugotovljena v dosedanjem postopku. To pa je upoštevaje določbo prvega odstavka 70. člena ZDen ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v reviziji glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljen.

Dokazno breme je v primeru odkazovanja na uporabo tujega ali avtonomnega prava na stranki, ki uveljavlja denacionalizacijo, pri čemer tudi sama tožnica navaja, da državi glede tega vprašanja nista sklenili ustreznega sporazuma, svojih trditev o obstoju vzajemnosti med Slovenijo in Hrvaško pa ni dokazala, niti ni predložila nobenih dokazov, ne v postopku pred upravnim organom in tudi ne v upravnem sporu. Po pravni ureditvi Republike Hrvaške za pravico tujcev do denacionalizacije nikoli ni zadoščala dejanska vzajemnost, temveč diplomatska vzajemnost. Po noveli hrvaškega Zakona o naknadi za imovinu oduzetu za vrijeme jugoslavenske komunističke vladavine iz leta 2002 je namreč priznana tujim fizičnim in pravnim osebam odškodnina za odvzeto premoženje samo, če je tako dogovorjeno z mednarodnim sporazumom. Zato tudi če je po ZDen, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, v Republiki Sloveniji mogoče tujcem priznati pravico do denacionalizacije ob dejanski vzajemnosti, s strani obeh držav zahtevane vzajemnosti ni. Da bi hrvaški organi slovenskim državljanom dejansko priznavali pravico do denacionalizacije, tožnica ni izkazala.

Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da denacionalizacijski upravičenec ob podržavljenju ni imel slovenskega državljanstva (imel je srbsko), ter da vzajemnosti med Slovenijo in Srbijo ni, ni izpolnjen pogoj državljanstva, zato je bilo treba zahtevek za denacionalizacijo zavrniti.

Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, kar pomeni, da je treba presoditi, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.

Novela hrvaškega Zakona o nadomestilu za premoženje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine (Narodne novine Republike Hrvaške, št. 80/02), ne vzpostavlja vzajemnosti z Republiko Slovenijo, kot zmotno meni revident, ampak dopušča vračanje premoženja ob predhodni sklenitvi mednarodnega sporazuma (2. odstavek 2. člena). To pa pomeni, da so tujci upravičeni do denacionalizacije v Republiki Hrvaški le pod pogojem sklenitve mednarodnega sporazuma, ta pa z Republiko Slovenijo v času odločanja še ni bil sklenjen.

Ker je bila pogodba namesto razlastitve sklenjena v času veljavnosti Zakona o razlastitvi iz leta 1957, je bila grožnja z razlastitvijo upoštevna v smislu 5. čl. ZDen.

Ker vzajemnost glede denacionalizacije z Republiko Hrvaško ni podana, prejšnji lastnik, ki je bil ob podržavljenju hrvaški državljan, ni upravičenec do denacionalizacije. Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Ugotovitev vzajemnosti je po ZDen-B pogoj, ki ga dokazuje stranka, ki uveljavlja denacionalizacijo.

Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Za presojo pravnega položaja denacionaliziranega premoženja z vidika prehoda tovrstnega premoženja na dediče, določen trenutek pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,tuja, to je hrvaška državljanka, gre v konkretnem primeru za zadevo z mednarodnim elementom. Določbo drugega odstavka 74. člena ZDen je razumeti tako, da se uporabijo določbe ZD, če ni dedovanje glede kakšnega vprašanja urejeno v ZDen. Torej je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo obstoj vzajemnosti po splošnih predpisih po ZD, pri čemer je načelo enakih pravic domačih in tujih državljanov uzakonjeno v določbah 6. člena ZD. Zadošča formalna vzajemnost, torej, da imajo ob enakem pogoju tudi slovenski državljani v državi, katere državljan je tujec, enake pravice kot njeni državljani.

Tuj državljan, ki je imel na dan 9.5.1945 jugoslovansko državljanstvo, je upravičenec do denacionalizacije samo v primeru, če država, katere državljan je, priznava pravico do denacionalizacije tudi slovenskim državljanom.