53. člen ZDen
Če ni s tem zakonom drugače določeno, odločajo o pravnih sredstvih organi, pristojni po splošnih procesnih oziroma organizacijskih predpisih.
- UPRS sodba in sklep I U 1455/2015Upravno sodišče RS · 2016
Družbena lastnina na zazidanih stavbnih zemljiščih je bila v večini primerov odpravljena z uveljavitvijo ZLNDL. Ta je določil, da imetniki pravice uporabe z dnem njegove uveljavitve ex lege postanejo lastniki teh nepremičnin. Kdo je bil nosilec pravice uporabe, pa je bilo treba presojati po tedaj veljavnih predpisih. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je pravica uporabe v sistemu družbene lastnine po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice, saj so se prenosi te pravice lahko odvijali izvenknjižno. Za veljavnost pravice uporabe torej vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj. Izvršitev odločbe z vpisom v zemljiško knjigo še ne pomeni, da je odločba glede vračila v last tudi dejansko izvršljiva. Drugostopni organ bi moral takoj, ko je pričel z dopolnjevanjem ugotovitvenega postopka zaradi vložene pritožbe prvega tožnika, v postopek pritegniti tudi upravičence do denacionalizacije, torej solastnike zemljišč, na katere se predlog prvega tožnika nanaša. Aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje statusa v že
- VSC sklep Cp 78/99Višje sodišče v Celju · 1999
ZDen je v okviru čl. 25 določil povračila vlaganj v podržavljeno nepremičnino neodvisno od drugih predpisov. Za odločanje o pravicah upravičencev in zavezancev glede denacionaliziranega premoženja je ZDen pooblastil upravne organe (52 čl. in nasl. ZDen). Izjemoma je določena sodna pristojnost po 56 čl. ZDen (odločanje o zahtevi za denacionalizacijo iz 5. čl.), ki pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker je le upravni organ pristojen za odločanje o upravičenjih tožeče stranke, ki temeljijo na ZDen, je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je odločilo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. II. odst. 354. čl. ZPP). Zato je bilo potrebno izpodbijano vmesno sodbo razveljaviti in tožbo zavreči.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 5. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba in sklep I U 1455/2015Upravno sodišče RS · 18. 5. 2016
Družbena lastnina na zazidanih stavbnih zemljiščih je bila v večini primerov odpravljena z uveljavitvijo ZLNDL. Ta je določil, da imetniki pravice uporabe z dnem njegove uveljavitve ex lege postanejo lastniki teh nepremičnin. Kdo je bil nosilec pravice uporabe, pa je bilo treba presojati po tedaj veljavnih predpisih. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je pravica uporabe v sistemu družbene lastnine po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice, saj so se prenosi te pravice lahko odvijali izvenknjižno. Za veljavnost pravice uporabe torej vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj. Izvršitev odločbe z vpisom v zemljiško knjigo še ne pomeni, da je odločba glede vračila v last tudi dejansko izvršljiva. Drugostopni organ bi moral takoj, ko je pričel z dopolnjevanjem ugotovitvenega postopka zaradi vložene pritožbe prvega tožnika, v postopek pritegniti tudi upravičence do denacionalizacije, torej solastnike zemljišč, na katere se predlog prvega tožnika nanaša. Aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje statusa v že
- VSC sklep Cp 78/99Višje sodišče v Celju · 11. 11. 1999
ZDen je v okviru čl. 25 določil povračila vlaganj v podržavljeno nepremičnino neodvisno od drugih predpisov. Za odločanje o pravicah upravičencev in zavezancev glede denacionaliziranega premoženja je ZDen pooblastil upravne organe (52 čl. in nasl. ZDen). Izjemoma je določena sodna pristojnost po 56 čl. ZDen (odločanje o zahtevi za denacionalizacijo iz 5. čl.), ki pa v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker je le upravni organ pristojen za odločanje o upravičenjih tožeče stranke, ki temeljijo na ZDen, je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je odločilo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (3. tč. II. odst. 354. čl. ZPP). Zato je bilo potrebno izpodbijano vmesno sodbo razveljaviti in tožbo zavreči.