918. člen ZOR

Tožnikova opustitev (po dvigu motorja iz morja ni s primernim izpiranjem in zaščito motorja preprečil nadaljnjih korozivnih učinkov morske vode) je v nasprotju z dolžnostjo zavarovanca, da omeji škodljive posledice. Sporna določba 24. člena Splošnih pogojev zavarovanja predstavlja le pogodbeno konkretizacijo zakonskih določb, v nobenem primeru pa ne predstavlja ničnih določil o izgubi pravice.

Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih obveznostih o nastanku zavarovalnega primera zavarovanec ne izgubi pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917., 918. člen ZOR). Nastanek zavarovalnega primera lahko dokazuje tudi drugače in ne zgolj s policijskim zapisnikom.

Pogodba o zavarovanju kreditov je pogodba o zavarovanju terjatve, za katero se po določbi 2. odstavka 899. člena ZOR določbe XXVII. poglavja ZOR o zavarovanju ne uporabljajo. Tako se ne uporablja določba 918. člena ZOR o ničnosti pogodbenih določil o izgubi pravic. Finačnih organizacij (zavarovalnic in bank), ki po medsebojnih pogajanjih in v okviru pogodbene svobode avtonomno urejajo medsebojna razmerja, z 918. členom ZOR ni treba ščititi. Določba 2. odstavka 295. člena ZOR, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasne zastava kot akcesorna obveznost, velja tudi za hipoteko. Za prenehanje zastavne pravice so upoštevni vsi načini prenehanja terjatev, razen zastaranja. Če je bila ustanovljena hipoteka za zavarovanje bodočo pogojne terjatve in je zanesljivo, da ta terjatev zaradi neizpolnitve pogoja ni in ne bo nastala, gre za identično situacijo, kot da bi terjatev prenehala. Zaradi "nenastanka" terjatve je zastavni dolžnik pridobil pravico zahtevati prenehanje oziroma izbris hipoteke.

Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo. Določba v splošnih pogojih, po kateri zavarovalnica ne krije škode, ki nastane v garancijskem roku, ker jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno, je nepravična in pretirano stroga, nasprotuje pa tudi namenu zavarovalne pogodbe in dobrim poslovnim običajem. Zgolj zaradi garancije ni mogoče izključevati kritja zavarovanja. Zato je sodišče uporabo takšne določbe zavrnilo.

Pritožnica uveljavlja tudi pritožbeni razlog neenakopravnega obravnavanja z odstopom od sodne prakse in se sklicuje na podoben primer, v katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločilo, da je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino. Pritožbeno sodišče tak očitek zavrača iz razloga, ker v obravnavani zadevi ne gre za podoben primer.

Zakon načelno dopušča tudi sklepanje zavarovalnih pogodb "za nazaj", zato je takšna antidatirana pogodba veljavna, razen v primeru iz 3. odst. 898. čl. ZOR. Ni odločilen datum sklenitve pogodbe, temveč čas trajanja zavarovanja, kot je določen v pogodbi. Respiro rok ni določen v nobenem veljavnem zakonu, vendar je ta institut urejen v splošnih pogojih zavarovalnic, torej gre za avtonomno pravo teh pravnih subjektov. Glede na jasno določilo citiranih splošnih pogojev tožene stranke, da se zavarovanje (pri pogodbah, sklenjenih za eno ali več let) avtomatično podaljša za 30 dni, če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na podaljšanje ne pristane, gre v teh primerih za pogodbo, sklenjeno za dobo enega leta in 30 dni, pri čemer je zavarovanje za zadnjih 30 dni sklenjeno pod razveznim pogojem, da zavarovanec ne sporoči svoje odklonitve. Nikakršen drug pogoj ni potreben za veljavnost zavarovanja v respiro roku.

Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih obveznosti zavarovanec ne izgubi pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917. in 918. čl. ZOR). Na določilo zavarovalnih pogojev, po katerih naj bi se zaradi neizpolnitve obveznosti iz njih ob nastanku zavarovalnega primera štelo, da nesreče ni bilo ali pa, da je tožnica vozila pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov in prevaljujejo dokazno breme na tožnico, se tožena stranka prvič sklicuje v pritožbi. Pogodbeno pravo resda sodi v sklop in preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, vendar pa se mora stranka nanj sklicevati, torej navesti ustrezna dejstva in predlagati dokaze zanje (7., 212. čl. ZPP). Tega pa tožena stranka vse do pritožbe ni storila. Tovrstne pritožbene trditve je zato treba šteti za nedovoljeno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Odmera odškodnine oškodovanki (opravlja delo poslovne sekretarke) za zvin vratne hrbtenice.

Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.

Nična so pogodbena določila, po katerih bi zavarovanec izgubil pravico do odškodnine ali zavarovalne vsote, če po nastanku zavarovalnega primera ne bi izpolnil katere izmed predpisanih ali dogovorjenih obveznosti.

Če je dolžnik v zamudi z odplačilom posojila, pa zavarovanec kakorkoli izve za dolžnikove finančne težave, je dolžan o tem nemudoma pisno obvestiti zavarovalnico in v skladu z njenimi navodili takoj podvzeti vse nujne ukrepe. Če je zaradi nespoštovanja te dolžnosti nastal škodni primer ali pa se je škoda povečala, lahko zavarovanec delno ali v celoti izgubi pravico do odškodnine. Sankcija za preprečevanje škodnega primera je namreč v tem, da se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zavarovanec k škodi s svojim pasivnim ravnanjem (kršitvijo sodelovalne dolžnosti) prispeval.