9. člen ZOR
Ravnanje na trgu
Organizacije združenega dela in drugi udeleženci v prometu morajo v obligacijskih razmerjih ravnati v skladu z načelom enotnosti jugoslovanskega trga in z začrtano ekonomsko politiko, ne smejo omejevati stabilnosti trga in ne povzročati škode drugim udeležencem na trgu, potrošnikom in družbeni skupnosti kot celoti.
- VSL sodba in sklep I Cp 350/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2009
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika. Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve. Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra. Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.
- VSRS Sodba II Ips 66/2002Vrhovno sodišče RS · 2002
Za kršitev zakonskih določb v poglavju o temeljnih načelih ZOR niso predpisane sankcije. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
- VSRS Sodba II Ips 533/98Vrhovno sodišče RS · 1999
Če se stranki ne dogovorita za točen datum zapadlosti obveznosti, sodišče najprej ugotovi, ali je ta določljiv. Sodišče zapadlost ugotavlja na podlagi okoliščin primera in na podlagi namena, ki sta ga stranki pri sklenitvi pogodbe zasledovali (primerjaj 314. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Sodišči sta rok vrnitve ugotovili na podlagi izpovedi toženca samega. Posojilo naj bi vrnil, ko bi lokal začel obratovati. Če pa je tako, je pravilno nadaljnje materialnopravno sklepanje, da je v primeru, ko lokal ne začne obratovati, pravno odločilen tisti čas, ko bi najpozneje lokal še lahko začel poslovati.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2009Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba in sklep I Cp 350/2009Višje sodišče v Ljubljani · 8. 4. 2009
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika. Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve. Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra. Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.
- VSRS Sodba II Ips 66/2002Vrhovno sodišče RS · 24. 10. 2002
Za kršitev zakonskih določb v poglavju o temeljnih načelih ZOR niso predpisane sankcije. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.
- VSRS Sodba II Ips 533/98Vrhovno sodišče RS · 26. 5. 1999
Če se stranki ne dogovorita za točen datum zapadlosti obveznosti, sodišče najprej ugotovi, ali je ta določljiv. Sodišče zapadlost ugotavlja na podlagi okoliščin primera in na podlagi namena, ki sta ga stranki pri sklenitvi pogodbe zasledovali (primerjaj 314. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Sodišči sta rok vrnitve ugotovili na podlagi izpovedi toženca samega. Posojilo naj bi vrnil, ko bi lokal začel obratovati. Če pa je tako, je pravilno nadaljnje materialnopravno sklepanje, da je v primeru, ko lokal ne začne obratovati, pravno odločilen tisti čas, ko bi najpozneje lokal še lahko začel poslovati.
- VSC sodba Cp 686/95Višje sodišče v Celju · 15. 2. 1996
Država R Slovenije - Ministrstvo za obrambo je odgovorna za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec kot vojak bivše Jugoslovanske armade, ko je služil redni vojaški rok, ker ga je vojak iste vojne pošte zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov in nestrokovnega ravnanja z orožjem ustrelil v glavo in mu povzročil telesne poškodbe. Odškodninska zavezanost države R Slovenije - Ministrstva za obrambo temelji na 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, ki določa, da prevzemajo organi R Slovenije izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile s prejšnjo ustavo R Slovenije in ustavo SFR Jugoslavije prenešena na organe SFRJ.