899. člen ZOR

Ker ima kreditno zavarovanje pravno naravo poroštva, se za presojo zastaranja ni mogoče opreti na določila 380. člena ZOR, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah.

Pogodba o zavarovanju kreditov je pogodba o zavarovanju terjatve, za katero se po določbi 2. odstavka 899. člena ZOR določbe XXVII. poglavja ZOR o zavarovanju ne uporabljajo. Tako se ne uporablja določba 918. člena ZOR o ničnosti pogodbenih določil o izgubi pravic. Finačnih organizacij (zavarovalnic in bank), ki po medsebojnih pogajanjih in v okviru pogodbene svobode avtonomno urejajo medsebojna razmerja, z 918. členom ZOR ni treba ščititi. Določba 2. odstavka 295. člena ZOR, da s prenehanjem glavne obveznosti ugasne zastava kot akcesorna obveznost, velja tudi za hipoteko. Za prenehanje zastavne pravice so upoštevni vsi načini prenehanja terjatev, razen zastaranja. Če je bila ustanovljena hipoteka za zavarovanje bodočo pogojne terjatve in je zanesljivo, da ta terjatev zaradi neizpolnitve pogoja ni in ne bo nastala, gre za identično situacijo, kot da bi terjatev prenehala. Zaradi "nenastanka" terjatve je zastavni dolžnik pridobil pravico zahtevati prenehanje oziroma izbris hipoteke.

Pri pravnem položaju, ko gre za dva različna pravna posla, za razmerja med različnimi pravnimi subjekti ter v posledici tudi za različne pravne posledice dveh pravnih poslov, po presoji sodišča s stališča opravljene storitve ni mogoče govoriti o nerazdružljivi enotnosti zavarovalnega in pozavarovalnega razmerja, kljub njuni nesporni vsebinski povezanosti. Čim pa je tako, gre pri pozavarovalnih poslih za novo storitev oziroma storitev, od katere je treba plačati davek od prometa storitev iz 20. člena ZPD.

Pri pravnem položaju, ko gre za dva različna pravna posla, za razmerja med različnimi pravnimi subjekti ter v posledici tudi za različne pravne posledice dveh pravnih poslov, po presoji sodišča ni mogoče govoriti o nerazdružljivi enotnosti zavarovalnega in pozavarovalnega razmerja, kljub njuni nesporni vsebinski povezanosti. Čim pa je tako, gre pri pozavarovalnih poslih za novo storitev oziroma storitev, od katere je treba plačati davek od prometa storitev iz 20. člena ZPD.

Določbe XXVII. Poglavja ZOR se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev (2. odstavek 899. člena ZOR). Zato se za taka razmerja uporablja splošni del ZOR.

Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

Zavarovalna pogodba zavarovancu nalaga obveznost delovanja za preprečitev nastanka škode (zavarovalnega primera). Opustitev takšnega ravnanja tožeči ne bi bila v škodo le v primeru, če ta njena opustitev na nastanek zavarovalnega primera ne bi mogla vplivati, te okoliščine pa mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka.

Če v pogodbi rok za izvršitev dejanja ni določen, ne pomeni to kadarkoli, ali v primernem roku, ampak takoj.

V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.

Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.

Določbe o zavarovanju (ZOR) ne veljajo za zavavrovanje kreditov, zato je treba v tem primeru uporabiti določbe zavarovalne pogodbe.

Obveznost kreditojemalca na vračilo posojila je zapadla dne 18.9.1991. Med strankama ni sporno, da posojilo do tega dne tožeči stranki ni bilo vrnjeno. V času do sklenitve zavarovalne pogodbe po polici z dne 19.9.1991 je torej tožeči stranki škodni primer, ki naj bi bil z njo zavarovan, že nastopil. Causa vsake zavarovalne pogodbe pa je zavarovanje rizika pred eventuelnim bodočim, negotovim škodnim dogodkom. Če se je torej zavaroval že obstoječi škodni dogodek, cause sklenjene zavarovalne pogodbe ni (bodočega škodnega dogodka, izvirajočega iz kreditne pogodbe z dne 17.7.1991). Pogodba, ki nima podlage (in za tako v konkretnem primeru gre), pa je po 52. členu ZOR nična.

Pri pogodbi, sklenjeni med zavarovalnico in hranilnico, gre za pogodbo v korist tretjih - deponentov hranilnice, saj so se zavarovale njihove terjatve iz naslova vlog. Po določilu drugega odstavka 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja, ki se nanaša na zavarovanje, ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Uporaba določil 300. člena ZOR o subrogaciji po zakonu in sploh o subrogaciji (zlasti 299. člen ZOR) iz splošnega dela - temeljev obligacijskih razmerij s tem seveda ni izključena. Pogoj za uveljavljanje pravic iz subrogacije (bodisi na zakonski bodisi na pogodbeni podlagi) je izpolnitev tuje obveznosti. V obravnavani zadevi pa tožeča zavarovalnica ni z izplačilom vlog deponentom hranilnice plačala tujega dolga, temveč je izpolnila samo svojo lastno pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe z dne 25.1.1991 in iz police št... z dne 6.1.1993. Zavarovalnica je sklenila citirano pogodbo v okviru svojega poslovanja odplačno - proti plačilu premije in zato je seveda tudi prevzela obveznost za izplačilo vlog, če nastopi zavarovalni primer. Gre tedaj za popolnoma normalno poslovno razmerje na podlagi gospodarskega računa, ko si stranki s svojimi pravicami in obveznostmi stojita

Če se zavarovalnica v zavarovalni pogodbi (na polici, ki jo na zahtevo kreditojemalca izda kreditodajalcu kot zavarovancu) zaveže, da bo plačala zavarovano vsoto na poziv kreditodajalca nepreklicno, je treba tako klavzula razlagati smiselno enako kot pri bančni garanciji.

Določbe 899. čl. ZOR se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Rok za vrnitev posojila je mogoče podaljšati samo pred nastopom zapadlosti. Pri "podaljšanju" roka za vrnitev po zapadlosti ne gre več za podaljšanje roka, ampak za določitev novega roka. Z vidika tožene stranke kot zavarovatelja terjatve na vrnitev posojila je treba takšno "podaljšanje" roka za vrnitev posojila izenačiti s pogodbo o novem posojilu.

Določbe XXVII. poglavja ZOR ne uporabljajo za zavarovanje terjatev, se pa zanje uporablja splošni del ZOR - analogno tiste določbe obligacijskega prava, ki so zavarovanju terjatev najbližje. Bistvena sestavina pogodbe o zavarovanju terjatve je tudi pogodbeno določilo o obveznosti zavarovatelja, da plača zavarovalno premijo, in njena višina.

Za zavarovanje terjatev se analogno uporabijo določbe XXVII. poglavja ZOR. ZOR v 931. členu izvzema iz zavarovanja samo škodo, povzročeno z enim od mejnih rizikov - oboroženimi operacijami. Izvzema pa iz zavarovanja tudi škodo, nastalo zaradi uporov. Te lahko opredelimo kot politični rizik, če niso prerasli v vojne operacije. Vsako politično nasprotje še ni upor.

Narava zavarovalne pogodbe ne dopušča zaključka, da je plačilo zavarovalne premije v določenem roku bistvena sestavina pogodbe.