87. člen ZOR

Dejstvo izstopa tožene stranke iz skupne obratovalnice z dnem 31. 3. 1992 iz poslovnih prostorov na naslovu G. ni povzročilo prenehanja najemne pogodbe za toženo stranko. Najemno razmerje je namreč civilnopravno razmerje inter partes. Če v vlogi ene od strank tega razmerja nastopa občina kot upravni organ, odločbe, ki jih sprejema v okviru svoje upravne funkcije, ne vplivajo avtomatično na razmerja, v katerih nastopa kot drugi strani prirejena stranka in ne kot oblastveni organ.

Ker v obravnavanem primeru ni šlo za prekoračitev pooblastila, ampak za pogodbo, ki ji je sklenila neupravičena oseba, bi tožnik lahko zahteval povrnitev škode le od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, ne pa od toženih strank.

Čeprav je pogodbo o vplačilu are v imenu in za račun prodajalke podpisal posrednik, takšna pogodba zavezuje neposredno zastopano in drugo pogodbeno stranko. Slednja tako od posrednika, ki ni pogodbena stranka, ne more zahtevati njene razveljavitve, niti njene spremembe v smislu znižanja are ter posledično vrnitve (preveč) plačanega zneska.

Upravni odbor na sestanku dne 29.6.1998 ni bil pooblaščen za sklepanje pogodb, temveč le za pripravljalna dela pri dveh pogodbah. Izvoljeni upravni odbor tako ni bil postavljen v vlogo zastopnikov (prim. 84. člen ZOR). Vsako naročilo za opravo določenih poslov še ni pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb (prim. 749. člen in 84. člen ZOR). Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ima pooblastilo za zastopanje pri sklepanju pogodb, mora biti pooblastitev nedvoumna tako za zastopnika kot tudi za zastopanega. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru opisanega poteka dogodkov niti ni moč obravnavati kot prekoračitve pooblastil po 87. členu ZOR. Odobritev prekoračitve pooblastil je izjava volje. Res je, da se izjava volje lahko poda tudi z drugačnim ravnanjem kot je izrecna izjava z besedami (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Toda takšno ravnanje mora dajati zanesljivo oporo, da določena izjava volje obstoji (prim. 1. odst. 28. člena ZOR). Zgolj seznanitev etažnih lastnikov z delom upravnega odbora, ki jo omenja sodišče prve stopnje, po prepričanju pritožbenega sodišča še ne daje zadostne opore, za

Kadar zastopnik pri sklepanju pogodbe zavestno in samovoljno prekorači pooblastila, ravnanja zastopanega, ki pogodbe ne odobri, ni mogoče opredeliti kot zlorabe pravic in s tem možnosti izbire, ki mu je kot enostransko dejanje dana na razpolago, posredno spremeniti v njegovo obveznost oziroma dolžnost. Zato zastopanega, ki prekoračitve pooblastila ni odobril, ni mogoče ohranjati v pogodbeni zavezi v odvisnosti od rezultatov ocene njegovega ravnanja in razlogov ali celo motivov zanj.

Če bi namreč sodišče ugotovilo, da je kreditna pogodba nična (zaradi nedopustnosti kavze), bi s tem zaradi njegove akcesornosti izgubil podlago tudi izpodbijani sporazum o zavarovanju (primerjaj 987. člen ZOR). Tožeča stranka je sicer trdila, da je bil kredit najet zaradi nakupa delnic, kar ima po 1. odstavku 241. člena ZGD za posledico ničnost kreditne pogodbe. Vendar nagib, zaradi katerega je tožeča stranka sklenila kreditno pogodbo, ne vpliva na njeno veljavnost (1. odstavek 53. člena ZOR), razen v primeru, če je omenjeni nedopustni nagib bistveno vlival na odločitev tožeče stranke, da je sklenila kreditno pogodbo in če je tožena stranka to vedela ali bi morala vedeti (2. odstavek 53. člena ZOR). Da je tožena stranka ob sklepanju kreditne pogodbe vedela ali bi morala vedeti, da tožeča stranka najema kredit zaradi nakupa delnic, pa tožeča stranka niti ni zatrjevala. Tožbena trditvena podlaga torej ne zadošča za sklepanje o ničnosti kreditne pogodbe zaradi nedopustne kavze.

Licenčna pogodba se ji brez pridržkov izvajala in zanjo ni bila potrebna posebna odobritev s strani poslovodnega odbora delovne organizacije. Tudi uporaba določbe 87. člena ZOR ne prihaja v poštev. Ni namreč nastopila situacija, po kateri bi direktor TOZD-a I. nastopal kot pooblaščenec, ki bi moral imeti od domnevnega nosilca posla posebno odobritev, saj mu je bilo polno pooblastilo dano že s sklepom sestanka teama z dne 17.10.1986.

Zakoniti zastopnik ima v pravdnem postopku glede neobstoja svoje aktivne legitimacije enak položaj kot pogodbeni zastopnik oziroma pooblaščenec. Nastopa v imenu zastopanega (81. člen ZPP). Stranka v postopku je zastopani sam.

Revizijsko sodišče ni preizkušalo novih navedb revidenta v reviziji, ki se nanašajo na zapisnik. Tega ne dopuščajo določila 3. odstavka 385. člena ZPP, po katerih revizija zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dopustna. Nova dejstva in dokaze pa je mogoče navajati oziroma predlagati le, če se tičejo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija (387. člen ZPP). Na ravni povezanih organizacij je bil sprejet program razreševanja presežnih delavcev, ki je bil v organizacijah, kjer so se ugotavljali presežki, le predhodno obravnavan. Za sprejemanje programa kot formalnega akta pa so lahko pristojni le organi povezanih ali združenih podjetij, ki so pravne osebe z lastnimi organi, lastnim premoženjem in s tem tudi lastno odgovornostjo za sprejemanje odločitev na obravnavanem področju. Razmerij med organi holdinga ter povezanih podjetij ni mogoče obravnavati po določilih 87. in 88. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 27/78 do 57/89 ter RS, št. 88/99) o pooblastilnih razmerjih in še posebej o prenosu pooblastil s posli civilnega prava. V tej zadevi obravnavana razmerja so stat

S trditvijo, da polagalcu ploščic ni dala navodila, da sme prevzeti ploščice druge nianse in da ploščic ne bi naročila, če bi vedela, da tožeča stranka ne razpolaga z zadostno količino ploščic enake nianse, tožena stranka smiselno uveljavlja prekoračitev pooblastil njenega zastopnika, ki je kljub opozorilu tožeče stranke, da je del ploščic druge nianse, pogodbo s tako dogovorjeno izpolnitvijo sklenil. Vendar tožena stranka ne ugovarja dejstvu, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena, pač pa uveljavlja jamčevalne zahtevke iz 488. člena ZOR (znižanje kupnine in povračilo škode zaradi nepravilne izpolnitve). Uveljavljanje teh zahtevkov pa predpostavlja, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena. Glede na to, da je bila pogodba sklenjena, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, za nakup ploščic delno druge nianse, o napakah izpolnitve niti ni moč govoriti.

Kupec se ne more uspešno sklicevati na okoliščino, da prodajna pogodba zaradi prekoračitve pooblastil prodajalčevega pooblaščenca ni bila sklenjena in da zato kupčeva obveznost plačila kupnine ni nastopila, če je prodajalec svojo obveznost izročitve prodajnega blaga po pogodbi v celoti izpolnil.

Če zastopani predmet pogodbe, sklenjene s prekoračitvijo pooblastila pooblaščenca, odsvoji naprej, je tako ravnanje mogoče šteti za odobritev prekoračitve pooblastila na konkludenten način.

Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo. Po določilih 35. člena ZDR je organ upravljanja pristojen za sprejetje programa razreševanja presežkov delavcev. To pristojnost bi bilo v konkretnem primeru mogoče prinesti na organ upravljanja holdinga, saj takšen prenos pristojnosti ne bi bil v nasprotju z določili zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/90, 46/90). Prenos pristojnosti bi bil veljaven le, če bi bil opravljen v zahtevani obliki, iz katere bi bilo razvidno, katere pravne podlage so uporabljene za ta prenos in v kakšnem obsegu je pooblastilo prenešeno, s čemer bi bila razmejena tudi odgovornost za sprejetje odločitev med organi holdinga ter organi s pogodbo povezanih podjetij. V obravnavani zadevi do takšnega prenosa pristojnosti ni prišlo. Stroga formalnost pri prenosu pooblastila bi bila še posebej potrebna, ker nekatera določila pogodbe o razmerjih med podjetji v holdingu določajo, da organi holdinga dajejo podjetjem smernice za odločanje njihovih organov, torej ta ureditev posredno predvideva, da bodo organi podjetij sami sprejemali odločitve, za katere so sicer pristojni po zakonu.

Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.

Posledica zmote je izpodbojnost pogodbe, ni pa zmota podlaga za nastanek pogodbene obveznosti v vsebini, ki si jo zmotno predstavlja tožnik.

Tožnica bi morala v tem sporu zatrjevati in dokazati, da sta ji prav toženca z ravnanjem, ki je bilo v nasprotju s pravili igre "fair play", onemogočila vrnitev vplačanega zneska. Tako bi lahko dokazala, da sta toženca prekoračila pooblastilo firme, za katero sta delala, ali da sta sklenila pogodbo, za katero nista imela pooblastila, ali pa da sta tožnici s siceršnjim protipravnim ravnanjem povzročila škodo (87., 88. in 154. člen ZOR). Svoj zahtevek bi lahko nadalje oprla na neopravičeno pridobitev (210. člen ZOR) na strani tožencev ali posojilo tožencema po 557. členu ZOR. Če je tožeča stranka vstopila v igro "fair play", je vstopila v razmerje s pogodbeno stranko G.. Ugovore zoper dovoljenost in sistem igre "fair play" ter s tem zvezane zahtevke še vedno lahko vloži proti tej pogodbeni stranki. Zgolj dejstvo, da pogodbena stranka vstopa v razmerje s tujo pravno osebo, namreč še ne pomeni ničnosti pravnega posla. Za ničnost tudi ne zadošča dogovor o mednarodni pristojnosti sodišča v državi, kateri nobena od pogodbenih strank ne pripada (v konkretnem primeru Dunaj, 13. člen pravil "fair play"). Samo s tem pogodbena stranka, ki ima prebivališče na območju Republike Slo

Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska so sestavni del zavarovalne pogodbe. Stranki pogodbe se lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji. Drugačen dogovor pa mora izhajati iz zavarovalne police. Voljo zavarovalnice izražajo splošni pogoji. Pogodbo, ki bi se odmikala od njih, lahko sklene njen pooblaščenec samo na podlagi posebnega pooblastila. Brez tega pridejo v poštev določbe 87. člena ZOR. V kolikor zavarovatelj meni, da sta se s pooblaščencem zavarovalnice glede vseh primerov, ki jih je želel zavarovati, sporazumela, v resnici pa do sporazuma ni prišlo, gre za nesporazum (63. člen ZOR). Ta pa ne daje zahtevka za plačilo zavarovalnine.

Za pravni institut zastopanja veljajo splošna določila členov 84 do 98 Zakona o obligacijskih razmerjih in posebna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) za posamezne oblike družb. Za vse oblike gospodarskih družb pa velja, da pooblaščenec pridobi in izgubi pooblastila po volji pooblastitelja. Časovne meje nastanka in prenehanja pooblastila niso vezane na čas vpisa v sodni register. Tako po 413. členu ZGD ima poslovodja pravico predlagati vpis v sodni register, čeprav tam še ni vpisan kot pooblaščena oseba.

Kadar zavarovalni zastopnik, ki je v službi pri zavarovalnici prekorači pooblastilo, pa sklenitelj zavarovanja tega ni vedel, pogodba velja po čl. 906/2 ZOR. Prekoračitev pooblastila se v takem primeru ne presoja po čl. 87/5 ZOR, saj je čl. 906/2 ZOR specialni predpis glede na čl. 87/5 ZOR.