83. člen ZOR

Ker je tožena stranka predmetno stanovanje prodala tretji osebi, svojih obveznosti po predpogodbi ne more več izpolniti, zato tožeča stranka od nje tega v obravnavani zadevi niti ni zahtevala, pač pa je s tožbo zahtevala plačilo dvojne are, podrejeno pa vrnitev danega zneska kupnine. Ravnanje tožeče stranke pomeni odstop od predpogodbe in s tem njeno razvezo brez naknadnega roka v skladu s 127. členom ZOR, saj je iz ravnanja tožene stranke razvidno, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bi izpolnila.

Če bančna garancija vsebuje klavzulo"brez ugovora" ali podoben izraz (neodvisna bančna garancija), upravičenec ne more uveljavljati celotnega zahtevka iz garancije in lahko banka kot zavezanec uveljavlja ugovore iz razmerja med upravičencem in naročnikom, kadar od več povsem samostojnih izpolnitev v osnovni pogodbi, pogoje za izplačilo izpolnjuje le eden od njih.

Če je za sklenitev glavne pogodbe predpisana posebna oblika in je ta oblika predpisana kot pogoj za veljavnost (zaradi varstva strank ali v javnem interesu) mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki. Zaradi akcesornosti dogovora o ari veljavnega dogovora o ari ni mogoče skleniti pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s sklenitvijo katere se stranki dogovorita za aro, ampak hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po sklenitvi pogodbe, v zvezi s katero sta se dogovorili za aro.

Iz določila predpogodbe izhaja, da kupca v primeru odstopa od predpogodbe nista upravičena do vračila are, v primeru, če bi odstopil prodajalec po svoji pooblaščenki, pa je dolžan kupcema vrniti dvojno aro. Ne gre torej za dogovorjeno pravico (ene ali obeh strank) do odstopa od predpogodbe (prvi odstavek 83. člena ZOR), temveč je bila s tem le dogovorjena sankcija za primer neizpolnitve predpogodbe v smislu prvega in drugega odstavka 80. člena ZOR. Tudi vrednostni papirji so lahko predmet are. Dogovor o hrambi are pri tretjem ni v nasprotju z njenim namenom, da utrjuje (pred)pogodbeno zavezo.

Določbe ZOR o ari veljajo tudi za predpogodbo kot posebno vrsto pogodbe.

Če možnost enostranskega odstopa od pogodbe ni izrecno dogovorjena, lahko v primeru neizpolnjevanja pogodbe s strani ene stranke pogodbi zvesta stranka vztraja pri izpolnitvi pogodbe (primarno) ali pa pogodbo razdre (prim. 124. čl. ZOR), vendar daje zakon prednost ohranitvi pogodbe v veljavi (prim. 126. čl. ZOR). ZOR v 132. čl. določa posledice razdrtja pogodbe, vendar navedeni člen ni kogentna norma, zato lahko stranke posledice razdrtja uredijo tudi drugače.

Pravica odstopiti od pogodbe je bila dogovorjena ob dani in sprejeti ari, kar dogovor med strankama zanesljivo uvršča v okvir določb 83. člena ZOR: za odstopnino je bila dogovorjena ara s pravno posledico, ki sledi iz drugega odstavka navedene zakonske določbe - ta pa je v besedilu aneksa izrecno sankcionirana za vsako od pogodbenih strank; za toženca v dolžnosti vrnitve dvojne are v primeru odstopa od pogodbe.

Ker je bila med pravdnima strankama dogovorjena ara kot odstopnina in je tožeča stranka odstopila od pogodbe, tožena stranka ni dolžna vrniti primerne are. Primerna ara od pogodbene vrednosti 170.000 DEM je 8.500 DEM, ki predstavlja 5 % pogodbene vrednosti, upoštevajoč objektivne in subjektivne okoliščine na strani strank.

Če pooblaščenec nakazovalca ni imel posebnega pooblastila za nakazilo, dejstvo, da je nakazanec na podlagi nakazila prejemniku nakazila znesek dejansko plačal, ne pomeni, da je s tem t.i. asignacijska pogodba , ki jo je tak pooblaščenec sklenil, realizirana in zato veljavna.

Določba 3. odst. 79. člena ZOR pomeni to, da se pogodbi nezvesta stranka ne more rešiti svoje izpolnitvene obveznosti s tem, da drugi stranki pusti aro oz. ji vrne dvojno aro. Če pa od pogodbe odstopi, pripada izbira sankcij drugi, pogodbi zvesti stranki. Ta ima trojno možnost. Katero od njih bo izbrala, je stvar njene odločitve, ki je ni treba posebej utemeljevati.

Zakon o obligacijskih razmerjih ne predvideva dogovora o ari ob sklenitvi predpogodbe, ga pa tudi ne prepoveduje.