815. člen ZOR

815. člen ZOR posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pisno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev.

Smisel določbe 815 čl. ZOR je v tem, da bi bile zlorabe čimbolj otežkočene in posrednik ne bi nedopustno prišel do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici.

Tak posel, v katerem sta dve osebi (tožnik in V. Š.) združili delo in kapital (nakup nepremičnine, reditev in prodaja le-te, dogovor o delitvi dobička), pa ni opredeliti kot posredniške pogodbe med tožnikom (naročitelj) in V. Š. (posrednik) v smislu 813. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot smiselno navaja pritožba. Pritrditi je prvostopnjemu sodišču, da je navedeno razmerje med tožnikom in V. Š. pravzaprav opredeliti kot družbeno pogodbo v smislu pravnega pravila paragrafa 1175 ODZ. Po zgoraj navedenih pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je sam tožnik določil V. Š. kot osebo, kateri se naj izpolni obveznost, plača kupnina.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je štelo, da je odločilno za zahtevek tožnice dejstvo, da druga toženka ni imela posebnega pisnega pooblastila za sprejem izpolnitve. Člen 815 ZOR, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, določa, da naročilo za posredovanje ne vsebuje za posrednika pravice, da bi smel sprejeti za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Smisel te določbe je v tem, da bi bile zlorabe posrednika napram naročitelju čim bolj otežkočene in da posrednik ne bi prišel nedopustno do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici. Če sta toženi stranki nastopali v razmerju do tožnice kot kupcem stanovanja enotno, tako kot je tožnica ves čas zatrjevala, tožnici ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, ker je izpolnila denarno obveznost posredniku in ne direktno prodajalki. Če je prva toženka v navzočnosti tožnice pooblastila drugo toženko, da zanjo sprejme kupnino po pogodbi, dejstvo, da to pooblastilo ni bilo pisno, nima takšnega pomena kot mu ga je dalo v izpodbijani sodbi zmotno sodišče prve sto

Tožena stranka ima prav, ko trdi, da je sklenila s tožečo stranko le pogodbo o posredovanju, ki je pojmovno opredeljena v 813. členu ZOR. Prav tako ima prav, da ni imela niti od kupca niti od prodajalca pisnega pooblastila za sprejem izpolnitve obveznosti iz pogodbe. Tudi obe sodišči sta ugotovili, da je temu tako. Vendar pa sta tudi ugotovili, da je tožena stranka kljub temu, da pooblastila za to ni imela, delno izpolnitev vseeno sprejela. To pomeni, da ravno tožena stranka, ki se ukvarja s posredovanjem kot s svojo pridobitno dejavnostjo, ni spoštovala določbe 815. člena ZOR, na katero se v reviziji izrecno sklicuje.

Kadar je kdo po materialnem pravu v celoti sam dolžan izpolniti določeno obveznost, ni odločeno v njegovo škodo, če je po sodni odločbi dolžan to obveznost solidarno z njim izpolniti še kdo tretji. Namreč tako naložena izpolnitev je zanj blažja, ker je v obsegu morebitne izpolnitve tretjega sam prost tega dela obveznosti.

Ker gre za dvostransko oziroma vzajemno obveznost, lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev bodisi razvezo pogodbe le ob pogoju, če je sam svojo obveznost izpolnil oziroma jo je pripravljen izpolniti (če je torej pogodbi zvest). Le pri fiksnih pogodbah je, v primeru neizpolnitve, pogodba razdrta že po samem zakonu. Fiksno je določen rok, če se stranki dogovorita, da bosta pogodbo razdrli, če izpolnitev ne bo opravljena v določenem roku, ali pa če iz kavze pogodbe izhaja, da izpolnitev po določenem času nima več smisla, ko torej iz posla samega oziroma njegove narave izhaja, da je izpolnitveni rok tako pomemben, da stranki drugače sploh ne bi sklenili pogodbe. Sodišče prve stopnje se je napačno sklicevalo na določilo 815. člena ZOR, po katerem mora imeti posrednik za sprejem izpolnitve pogodbene obveznosti posebno naročiteljevo pismeno pooblastilo. Uporabo navedenega določila, ki predpostavlja naročiteljevo odsotnost pri sprejemu izpolnitve, ugotovljene dejanske okoliščine preprečujejo.

Toženka se je kot naročnica zavezala tožeči stranki kot posredniku plačati v primeru uspešnega posredovanja pri prodaji nepremičnine 2% od dogovorjene kupnine pri prodaji nepremičnine kot posredniško plačilo, drugačnega ustnega dogovora o dolžnosti plačila provizije od dogovorjene kupnine samo za polovico vrednosti nepremičnine, pa v postopku ni dokazala.

Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o posredovanju, pri čemer gre za vnaprej sestavljeno pogodbo na formularju s splošnimi pogoji, ki jih je določil prvi pogodbenik, torej tožeča stranka.

Dogovor, po katerem pogodba o posredovanju dopolnjuje pogodbo o zastopanju, ni izključen, predvsem pa ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo.

Dogovor, po katerem pogodbo o posredovanju dopolnjuje pogodba o zastopanju, ni v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi in moralo, in je torej dopusten.

V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.

Ni v nasprotju s prisilnimi predpisi določba v pogodbi o posredovanju, s katero naročitelj pooblasti posrednika, da zanj izroči posojilo tretji osebi in prevzame vrnitev posojila.

Sklepčnost pomeni, da iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Gre za materialnopravno predpostavko za izdajo sodbe zaradi izostanka. Posrednik pridobi pravico do plačila s sklenitvijo pogodbe, za katero je posredoval (813. člen), če ni drugače dogovorjeno. Za posredniško pogodbo je značilno tudi to, da posrednik nima pravice sprejemati kupnine oz. sprejemati za naročitelja izpolnitev obveznosti iz pogodbe, sklenjene z njegovim posredovanjem. Pravico do tega ima le, če ima za to posebno pismeno pooblastilo. Še manj ima posrednik pravico v svojstvu posrednika sklepati "sporazum" ali "predpogodbo" v lastnem imenu (s samim seboj). Če pa že to vendarle stori, nima pravice do povračila stroškov "za posredovanje in izdelavo pogodb".