762. člen ZOR

Pravica tožnika do nagrade, pogojevana z rezultatom denacionalizacijskega postopka, v katerem je tožnik prevzel zastopanje dedinj, kljub drugačnemu (pogodbenemu) dogovoru strank o plačilu nagrade ni spremenila narave mandatnega razmerja.

V konkretnem primeru ne gre za mandatno pogodbo, ampak pogodbo o delu. Po presoji pritožbenega sodišča je mogoče glede na vsebino sklenjene pogodbe šteti, da vsebuje tako elemente mandatne pogodbe (izdelava celotne dokumentacije), kakor tudi pogodbe o delu (prostorska ureditev do pridobitve uporabnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti). Pri pogodbi o delu, s katero se prevzemnik posla zaveže, da bo opravil določen posel, pa je pomemben končni rezultat oziroma uresničen interes naročnika (600. člen ZOR). Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom, sicer pa ga določi sodišče (623. člen ZOR).

Predlog ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.

Za mandatno razmerje gre v primeru plačila za trud in prizadevanje prevzemnika posla. V kolikor pa gre za dogovor, da je prevzemnik upravičen do prejetih denarnih zneskov zgolj v primeru, če doseže uresničitev dogovorjenega cilja, da je torej prevzel tudi riziko rezultata, pa pogodba ne bi imela več značilnosti naročila v opisanem pomenu in vsebini, temveč predvsem elemente pogodbe o delu.

Šele po izstavitvi obračuna, če je le-ta urejen v roku 8 dni po zaključku dela, sicer pa v primernem roku po tem, ko je delo po sklenjeni mandatni pogodbi opredeljeno, lahko govorimo o tem, da ima tožnik pravico terjati vračilo preveč plačanega avansa.

Ker se je prvostopno sodišče postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, da je dogovor o plačilu samostojen posel in ni odvisen od obstoja pooblastilnega razmerja, ni ugotavljalo, kakšno naj bo sorazmerno plačilo.

Prevzemnik naročila ni prekoračil mej naročila, čeprav se je dogovoril za nižjo kupnino. Šteti je, da so naročitelji soglašali z dogovorjeno kupnino in z odmikom od naročila, saj so sami podpisali kupoprodajno pogodbo, za kakršno se je dogovoril prevzemnik naročila. Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na nesorazmerje med opravljeno storitvijo in dogovorjenim plačilom, če se naročitelji na nesorazmernost plačila niso pravočasno sklicevali.

Pogodba o nadzoru nad gradnjo ima pravno naravo mandatne pogodbe (člen 749. ZOR in nadaljnji). Odgovornost za škodo, ki nastane naročniku zaradi nepravilne izpolnitve mandatarjeve storitvene obveznosti, ki ima značilnost obligacije prizadevanja, ima značilnost poslovne odškodninske obveznosti (analogna uporaba splošnih pravil o poslovni odškodninski obveznosti). Med predpostavkami mandatarjeve odgovornosti za nepravilno izpolnitev je tudi kršitev poslovne obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja. Mandatarjeva izpolnitev je nepravilna, če bi škodo lahko preprečil, če bi opravljal nadzor v skladu s pravili stroke. Da v skladu s pravili stroke tožnik ni ravnal, pa mora dokazati naročnik - toženec.

Določbo 29. člena SZ o vlogi upravnika kot zastopnika lastnikov stanovanj pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih je treba upoštevati le v razmerju do tretjih oseb. Obveznost toženke do tožeče stranke, katere izpolnitev slednja terja v tem postopku, pa ima svoj izvor v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je treba opredeliti po vsebini kot pogodbo o naročilu (člen 749. - 770. ZOR). Ker tožeča stranka izterjuje stroške, ki jih mora v skladu z določbo 1. odst. 759. čl. ZOR naročitelj (toženka) povrniti prevzemniku naročila (tožeči stranki), skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal, je tožeča stranka aktivno legitimirana za izterjavo teh stroškov v svojem imenu (in ne kot "zakoniti zastopnik"), povsem neodvisno od vira sredstev za kritje stroškov obratovanja in brez potrebe po pravno nedoslednem mešanju vrst obveznosti glede na način njihovega nastanka med pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi.

Iz pooblastila odvetniku izhaja, da je tožena stranka naročila storitve v svojem imenu in za svoj račun. Zato niso pomembne pritožbene navedbe o tem, komu je bil prej poslan račun, marveč vsebina pogodbe o naročilu (člen 749 in naslednji Zakona o obligacijskih razmerjih), katere tožena stranka ne izpodbija in ne ponuja drugačnega zapisa pogodbe.

Prevzemnikova pravica do nagrade ni odvisna od tega, ali so opravljeni posli obrodili zaželjene učinke, marveč le od tega, ali so bili naročeni posli opravljeni. Določba II. odst. 762. člena ZOR predpostavlja le delno izpolnitev naročila, kar pomeni, da je prevzemnik opravil le nekatere od naročenih poslov, ne pa vse, ki so bili predmet naročila. Gre torej za obseg izpolnitve naročila, ne pa za uspeh opravljenih poslov.