760. člen ZOR

Pri takšnem delu, kot je bilo dogovorjeno med strankama, gre za atipično pogodbo o delu (podjem). Atipično zato, ker ne gre za obligacijo rezultata, marveč za obligacijo prizadevanja. To je tipično za primer pogodbe o delu, pri katerih je vsebina dolžnikove izpolnitve v goli storitvi. Gre za pogodbeno razmerje, ki navzven spominja na delovno razmerje. Ta podobnost se odraža predvsem v tem, da je nosilec dejavnosti lahko tudi naročnik in ne prevzemnik posla. Če je takšna okoliščina pravne narave v konkretnem primeru ugotovljena, ima pomemben vpliv na vsebino in obseg naročnikove odškodninske odgovornosti.

Komisionar je dolžan povrniti komitentu vse stroške, ki so bili potrebni za izvršitev komisijskega posla in so nastali ob izvrševanju komitentovih navodil oziroma v skladu s kavzo pogodbenega razmerja, na primer stroške zavarovanja blaga, prevozne stroške, pri nakupni komisiji pa tudi plačano kupnino.

Med strankama sklenjena pogodba o bančnem tekočem računu je bila razdrta. V primeru razdrtja pogodbe ima vsaka stranka pravico po določilu drugega odstavka 132. člena ZOR do vrnitve tistega, kar je dala, po določilu četrtega odstavka istega člena pa vsaka dolguje drugi tudi povračilo za koristi, ki jih je imela medtem od dolgovane dajatve. To, kar tožnica iztožuje v tem primeru, pa je posledica tožničinega izpolnjevanja s tožencem dogovorjene pogodbe o bančnem tekočem računu. Tožničin zahtevek, ki po višini ni bil sporen, ima tako pravno podlago prav v navedenih zakonitih določilih 132. člena ZOR (in ne v določbah o odškodnini po 262. in naslednjih členih ZOR).

Določbo 29. člena SZ o vlogi upravnika kot zastopnika lastnikov stanovanj pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih je treba upoštevati le v razmerju do tretjih oseb. Obveznost toženke do tožeče stranke, katere izpolnitev slednja terja v tem postopku, pa ima svoj izvor v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je treba opredeliti po vsebini kot pogodbo o naročilu (člen 749. - 770. ZOR). Ker tožeča stranka izterjuje stroške, ki jih mora v skladu z določbo 1. odst. 759. čl. ZOR naročitelj (toženka) povrniti prevzemniku naročila (tožeči stranki), skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal, je tožeča stranka aktivno legitimirana za izterjavo teh stroškov v svojem imenu (in ne kot "zakoniti zastopnik"), povsem neodvisno od vira sredstev za kritje stroškov obratovanja in brez potrebe po pravno nedoslednem mešanju vrst obveznosti glede na način njihovega nastanka med pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi.

Toženec, ki je kot trasant naklepno izdajal nekrite čeke, je banki kot trasatu, ki ji je naročil izkup oziroma izplačilo teh čekov tretjim osebam, za škodo objektivno odgovoren. Ob svojem (tudi krivdnem) ravnanju se ne more sklicevati na sokrivdo tožeče stranke, saj bi se svoje odgovornosti iz 760. člena ZOR (delno) oprostil le z zatrjevanjem in dokazovanjem okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe s tožečo stranko, ki jih ne bi mogel predvideti, preprečiti ali odpraviti.

Imetnik tekočega računa, ki ne ve kdaj in kje so mu bili ukradeni čekovni blanketi, predloženi v izkup s strani neznanega neupravičenega trasanta s ponarejenim podpisom resničnega imetnika tekočega računa, dalje ki čekovnih blanketov ne hrani ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice in ki tatvine ne prijavi policiji, temveč o tem obvesti le banko skoraj mesec dni po tem, ko so bili ponarejeni čekovni blanketi vnovčeni, odgovarja banki za nastalo škodo, ki jo je ta brez krivde pretrpela pri izpolnjevanju naročila, saj k nastali ji škodi sama ne le ni prispevala, temveč je tudi ob največji možni skrbnosti ni mogla niti preprečiti.