753. člen ZOR

Tožnik tako v predmetnem postopku, ne glede na vprašanje, ali ga je Upravna enota M., ki je vodila postopek denacionalizacije, zmotno štela kot pooblaščenca A. A., ni izkazal, da bi veljavno zastopal tudi A. A., zaradi česar mu slednji iz tega naslova ni dolžan plačati morebitnih odvetniških stroškov.

Pogodbena razmerja načeloma učinkujejo inter partes (125. člen OZ oziroma 148. člen ZOR), kar bi pomenilo, da naročitelj in namestnik nista v pogodbenem razmerju. Od tega načela je mogoče odstopiti po volji pogodbenih strank, saj pogodbene pravice in obveznosti lahko preidejo (tudi) na singularne pravne naslednike. Položaj namestnika je specifičen, saj mu specialna ureditev mandatne pogodbe daje poseben položaj. Namestnik s prevzemom obveznosti izpolnitve vsaj v delu, ki se nanaša nanjo, vstopi v vlogo prevzemnika naročila in v tem delu pogodba zavezuje tudi njega. Kadar dolžnik (mandatar oziroma v tem primeru namestnik) odgovarja za okoliščine, ki so povzročile nemožnost izpolnitve, gre za kršitev pogodbe. Na mesto dolžnikove obveznosti izpolnitve v naravi v tem primeru stopi obveznost plačila odškodnine. Izpolnitvena obveznost ex lege preide v svoj surogat, v odškodninsko obveznost (odškodnina namesto izpolnitve).

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali namestnika vežejo določila pogodbe o naročilu, sklenjene med naročiteljem in prevzemnikom naročila.

Če je na menici navedeno, da je plačljiva v Ljubljani pri S. d.d., Ljubljana, gre za domicilirano trasirano menico, ki je ni treba prezentirati akceptantu, ampak domiciliatu. Ni nujno, da za veljavno zavezo z akceptnim nalogom izdajatelj akceptnega naloga sklene tudi poroštveno pogodbo za vračilo kredita, ki ga je zavaroval z izdajo naloga. Ne gre za prekoračitev tožbenega zahtevka, če sodišče prve stopnje ne prisodi ne več in ne kaj drugega (aliud) kot je zahteval tožnik. Tožeča stranka je namreč zahtevala vrnitev edine, z njene strani akceptirane bianko menice, ki jo je sodišče prve stopnje le določno opredelilo, pri čemer med strankama ni bilo sporno, da tožena stranka nima v posesti nobene druge (akceptirane) (glej tudi ugotovitve v zvezi s pritožbo tožeče stranke).

Akceptni nalog je namenjen za zavarovanje plačila točno določene terjatve in ni vrednostni papir. Zato ga upnik samega zase ne more prenesti na drugega tudi v primeru, če dolžnik v njem ni navedel komu ga je izročil in za kakšen posel.

Določbo 29. člena SZ o vlogi upravnika kot zastopnika lastnikov stanovanj pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih je treba upoštevati le v razmerju do tretjih oseb. Obveznost toženke do tožeče stranke, katere izpolnitev slednja terja v tem postopku, pa ima svoj izvor v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je treba opredeliti po vsebini kot pogodbo o naročilu (člen 749. - 770. ZOR). Ker tožeča stranka izterjuje stroške, ki jih mora v skladu z določbo 1. odst. 759. čl. ZOR naročitelj (toženka) povrniti prevzemniku naročila (tožeči stranki), skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal, je tožeča stranka aktivno legitimirana za izterjavo teh stroškov v svojem imenu (in ne kot "zakoniti zastopnik"), povsem neodvisno od vira sredstev za kritje stroškov obratovanja in brez potrebe po pravno nedoslednem mešanju vrst obveznosti glede na način njihovega nastanka med pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi.

Tožena stranka ni bila pooblaščena, da sporni akceptni nalog predloži v vnovčenje. Za izvršitev tega posla je tožeča stranka pooblastila (le) družbo P. d.o.o.. Tožena stranka je glede sporne vnovčitve akceptnega naloga ravnala kot poslovodja brez naročila (pooblastila), saj je opravljala tuj posel z namenom, da zase obdrži doseženo korist, čeprav je vedela, da je posel tuj (razpolagala je z denarnimi sredstvi na računu tožeče stranke).

Prevzemnik sme izvršitev naročila (vnovčenje akceptnih nalogov) zaupati drugemu samo, če mu je naročitelj dovolil ali če so ga k temu prisilile okoliščine.

Tožeča stranka, ki je kot odstopnik prenesla svojo terjatev iz posojilne pogodbe na tretjo osebo, ni mogla brez posebnega dovoljenja posojilojemalca izročiti prevzemniku terjatve tudi akceptnih nalogov, ki jih je prejela od posojilojemalca v zavarovanje njegovih obveznosti po posojilni pogodbi, ker gre v zvezi z izročenimi akceptnimi nalogi za razmerje po 1. odst. 753. člena ZOR.

Če je banka kot prevzemnik naročila začela z izpolnjevanjem naročila za plačilo blaga v tujino, pa naročila ni mogla izpeljati do konca, ker ni bila pooblaščena banka za plačilni promet s tujino, ne odgovarja za delo druge pooblaščene banke, ki je dejansko izvršila plačilo v tujino.

Akceptni nalog ni vrednostni papir niti pravno razmerje. Ker je naročilo (nalog) osebno razmerje (primerjaj 1. odstavek 753. člena ZOR), upnik akceptnega naloga ne sme izročiti drugi osebi, niti skupaj s terjatvijo, razen če mu dolžnik to dovoli ali če so ga k temu prisilile okoliščine (primerjaj 2. odstavek 753. člena ZOR).

Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost. Plačilo katere obveznosti se z izročitvijo akceptnega naloga zavaruje, je stvar dogovora. To pomeni, da ni ovire, da se ne bi moglo zavarovati tudi plačilo neke tuje obveznosti. Vendar pa se lahko v zavarovanje izročeni bianco akceptni nalog izpolni samo v skladu z dogovorom. Akceptni nalog je namenjen za zavarovanje plačila točno določene obveznosti (in ni vrednostni papir). Zato ga upnik samega zase ne more prenesti na drugega. Ker je dolžnikovo naročilo (nalog) upniku, da izročeni akceptni nalog izpolni v skladu s pogodbo, osebno razmerje, upnik akceptnega naloga ne sme izročiti drugi osebi niti skupaj s terjatvijo, razen če mu dolžnik to dovoli ali če so ga k temu prisilile okoliščine. Upnik dobi naročilo (nalog) z razveznim pogojem, da bianco akceptni nalog izpolni in ga predloži dolžnikovi banki zaradi prenosa sredstev, če dolžnik ob dospelosti ne poravna svoje obveznosti. Če se ta pogoj izpolni in dolžnik svojo obveznost poravna, predno je upnik na podlagi akceptnega naloga dobil plačilo svoje terjatve, naročilo (nalog) neha veljati. Pravna podlaga, zaradi katere je upnik imel akceptni nalog, je s tem odpadla, zato

Verjetnost terjatve na izročitev akceptnega naloga proti osebi, ki ji je upravičenec za izpolnitev in izročitev akceptnega naloga le-tega izročil za zavarovanje neke svoje obveznosti, ni izkazana.